Družba se spreminja, demografski premiki in napredek v medicini spreminjajo podobo družine. Medicina premika meje, toda biologija ima zadnjo besedo. Pogled v statistiko rojstev in ambulante za reproduktivno medicino razkriva družbeni pojav, ki postaja iz leta v leto izrazitejši: biološka ura ni več edini dejavnik, ki narekuje čas za ustvarjanje družine. Nekoč je bila ženska, ki je prvič rodila po 35. letu, pozna porodnica. Danes pa to ni več izjema, temveč trend, ki ga poganjajo globoki družbeni in ekonomski tokovi. Ta premik pa ne bi bil mogoč brez sprememb v laboratorijih - napredka v biomedicinski pomoči. Kljub tehnološkemu optimizmu strokovnjaki s področja ginekologije in reprodukcije opozarjajo, da biologije ni mogoče povsem prelisičiti.
Biološka ura: Neizprosni naravni ritmi
»Dejstvo je, da ženska plodnost začne merljivo upadati že po 30. letu, po 35. letu pa se ta upad strmo pospeši,« je v intervjuju za Nedeljski dnevnik že pred časom povedal priznani ginekolog, dr. Stanko Pušenjak. Ne gre le za to, da je zanositev težja, pač pa gre za kakovost celic. Študije, ki jih omenja dr. Kava, kažejo, da ima zdrava 30-letnica 20-odstotno možnost zanositve na cikel, medtem ko ženska po 35. letu to možnost zmanjšano na približno 15 odstotkov. Po 40. letu ta možnost pade pod 5 odstotkov. Statistika je jasna: pri starejših prvorodkah je večje tveganje kromosomskih nepravilnosti pri plodu, kot je downov sindrom. Za žensko, ki zanosi pri 25 letih, je tveganje za downov sindrom približno 1 proti 1250, medtem ko se pri ženskah, ki zanosijo po 40. letu, poveča na približno 1 proti 100. To je posledica dejstva, da se s starostjo povečuje verjetnost, da jajčece vsebuje neustrezno število kromosomov.
Vsaka ženska se rodi z omejeno količino nedozorelih jajčec. Novorojenka ima od enega do dveh milijonov nedozorelih jajčec. Ko pride v najstniška leta, jih ostane le še približno 400.000. Do 40. leta ima ženska običajno le še nekaj sto jajčec. Strokovnjaki za plodnost pravijo, da število nedozorelih jajčec v jajčnikih dober pokazatelj tega, koliko let bo ženska plodna, oziroma kako hitro teče njena biološka ura. Pri večini žensk se “zaloga“ jajčec po 35. letu starosti zelo zmanjša. Vse več pa je dokazov, da ena na deset žensk trpi za “prezgodnjim staranjem jajčnikov“, kar pomeni, da njihova plodnost pade veliko prej - pogosto že po 20. letu.
Genetičarka Luca Lovrečić s Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana pojasnjuje, da se v genetiki pri ženskah krivulja tveganja za rojstvo otroka s kromosomsko okvaro iz linearne v eksponentno prevesi pri približno 35 letih. Pri 40. letu ima vsaka stota bodoča mamica tveganje, da ima otroka s kromosomsko okvaro, potem pa to tveganje eksponentno narašča z vsakim letom. Poleg downovega sindroma (trisomija 21) so pogoste tudi nepravilnosti pri kromosomih 18 in 13, ki pa se večinoma končajo s spontanim splavom.
Moška biološka ura: Tišje, a ne neopazno
Pomembno je poudariti, da ne gre zgolj za žensko vprašanje. Čeprav počasneje, z leti upada tudi moška plodnost. Moška sposobnost oploditve se začne zmanjševati po 24. letu starosti, kar pomeni, da ne glede na starost ženske potrebujejo vedno več časa, da zaplodijo otroka. Raziskava, ki jo omenja dr. Chris Ford, kaže, da imajo moški po 35. letu starosti 15-odstotno verjetnost, da bodo za oploditev potrebovali več kot leto dni, medtem ko je ta verjetnost pri moških, mlajših od 25 let, le 8-odstotna. Direktor Inštituta za reproduktivno medicino Muensterske univerze dr. Berhard Nieschlang sicer meni, da so v nekaterih raziskavah morda precenili vpliv starosti moškega, ker niso upoštevali pogostosti spolnih odnosov, ki je pri mlajših moških običajno višja.
Pri moških nastajajo spolne celice vse življenje, kar pomeni večje število delitev zarodnih celic. Zaradi tega se povečuje tveganje za točkovne genetske spremembe, ki lahko povzročijo genetske bolezni, kot so nevrofibromatoza, ahondroplazija, crouzonov sindrom in sindrom Treacher Collins. Moški, starejši kot 40 let, imajo približno desetkrat večje tveganje, da spočnejo otroka s temi boleznimi, kot mlajši moški, čeprav je to tveganje še vedno relativno majhno. Vendar pa tudi pri moških z leti prihaja do slabših parametrov v spermiogramih, kar strokovnjaki pripisujejo splošnemu vplivu stresa, okoljskih dejavnikov, prehrane in pomanjkanja gibanja.
Prednosti poznega starševstva: Finančna stabilnost in čustvena zrelost
Odločitev za otroka v kasnejših letih prinaša tudi pomembne in pogosto spregledane prednosti. Starši v štiridesetih so praviloma finančno stabilnejši, imajo urejene stanovanjske razmere in vzpostavljeno kariero. Poleg ekonomske varnosti je tu še čustvena zrelost. Nekatere študije celo kažejo, da imajo otroci starejših staršev v povprečju boljši besedni zaklad in dosegajo višjo stopnjo izobrazbe. Dr. Anu Joseph poudarja, da je idealna starost za nosečnost lahko različna glede na posamezne okoliščine. Starši v poznih tridesetih in štiridesetih letih so pogosto bolj čustveno zreli, izobraženi in finančno stabilni, kar lahko pozitivno vpliva na vzgojo otroka.
Medicina kot rešilna bilka: Biomedicinska pomoč pri spočetju
Kljub naravnemu upadu plodnosti medicina ponuja vse več možnosti za pomoč pri spočetju. V Sloveniji delujejo trije centri za zunajtelesno oploditev (v Ljubljani, Mariboru in Postojni), ki letno opravijo približno 1500 postopkov. Povprečna starost pacientk v teh centrih je 35 let. Uspešnost postopkov se znatno spreminja s starostjo žensk: pri starosti 35 let ali manj je uspešnost približno 40-odstotna, medtem ko se pri starosti nad 40 let z lastnimi celicami zanosi le v 12 odstotkih primerov, več kot 85 odstotkov teh pa se konča s spontanim splavom.
Zaradi težav z zanositvijo vsak šesti par v Sloveniji poišče zdravniško pomoč. Ko par po enem letu rednih spolnih odnosov ne spočne otroka, govorimo o neplodnosti. Če je ženska starejša od 35 let, se je na zdravnika treba obrniti že po pol leta rednih spolnih odnosov. Vzroki za neplodnost so lahko na strani moškega ali ženske, v skoraj polovici primerov pa so težave na strani moškega.
Novosti na področju reproduktivne medicine: Genetski testi in zamrzovanje jajčec
Novi DNK preizkusi, razviti na podlagi odkritja gena Fragile X, lahko pomagajo oceniti, kako hitro ženski primanjkuje jajčec in kdaj bi se morala odločiti za družino ali zamrznitev jajčec. Če je preizkus pozitiven, se ženska lahko odloči prej ustvariti družino ali pa si poveča možnosti za spočetje otroka po 30. letu starosti z zamrznitvijo jajčec.
V nekaterih državah po svetu se sicer pojavlja trend "socialnega zamrzovanja" jajčec, ko se ženske odločajo za ta postopek iz nemedicinskih razlogov, kot so odsotnost primernega partnerja, kariera ali drugi socialni in finančni razlogi. V Sloveniji to ni mogoče; zamrznitev jajčec je omogočena le na stroške zdravstvenega zavarovanja in le v primeru jasnega medicinskega razloga, kot je grožnja prezgodnje odpovedi jajčnikov, endometrioza ali rak.
Klara Lotrič, 24-letna pacientka, ki se je zdravila zaradi kostnega raka, je hvaležna za možnost hrambe jajčnih celic, ki ji je bila ponujena. S tem si je zagotovila možnost za kasnejšo nosečnost, čeprav je bila diagnoza zanjo velik šok.
Prikaz postopka odvzema in zamrzovanja matičnih celic
Vpliv življenjskega sloga in drugih dejavnikov
Plodnost ni odvisna samo od starosti. Na njo vplivajo tudi hormonsko ravnovesje, ginekološke bolezni, življenjski slog, stres, telesna teža, kajenje, alkohol, izpostavljenost toksinom in celo poklicno okolje. Zelo pomembna je tudi ocena ovarijske rezerve - količine jajčec, ki jih ima ženska na voljo. To se lahko preveri z določenimi krvnimi testi (npr. AMH) in ultrazvočnimi preiskavami (npr. število antralnih foliklov).
Ženske bi morale že v mladosti poskrbeti za svoje reproduktivno zdravje - z rednimi ginekološkimi pregledi, zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, zdravim načinom življenja in informiranostjo o delovanju menstrualnega ciklusa. Tudi če se par odloči za OBMP (oplojevanje z biomedicinsko pomočjo), je pomembno, da oba partnerja ohranita zdrav življenjski slog.
Statistika v Sloveniji: Trend starejših mater
Statistični urad Republike Slovenije spremlja trende in številke, povezane z demografijo. Kot pravi Tina Žnidaršič, v statistiki o poznem starševstvu govorimo od starosti 35 let naprej. Med vsemi materami, ki so rodile v 80. letih, je bilo takih mam, ki so bile stare 35 let ali več, pet odstotkov. Do leta 2000 se je ta delež dvignil na 10 odstotkov, lani pa je bil že 22-odstoten, torej najvišji doslej. Rodnostno vedenje se je najizraziteje spremenilo med najmlajšimi ženskami. Pred 55 leti so največ otrok rodile ženske, stare od 20 do 24 let, zdaj pa te ženske rodijo najmanj. V zadnjih 10 letih so ženske, stare od 35 do 39 let, rodile več otrok kot ženske, stare od 20 do 24 let. V občini Ljubljana so bile mame, ki so lani rodile prvič, stare 31,3 leta, leto in pol starejše od povprečja.
Medtem ko tradicionalno regija z najvišjo rodnostjo ostaja jugovzhodna Slovenija, kjer so matere ob rojstvu prvega otroka najmlajše (povprečno 28,4 leta), so najstarejše matere v obalno-kraški regiji (povprečno 30,7 leta) in osrednjeslovenski regiji. Slovenija je v primerjavi z Evropo v povprečju, kjer je povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka 29,7 leta. Najstarejše mame, ki so prvič rodile v letu 2022, so v Italiji, stare so bile 31,7 leta.
Zaključek: Informiranost in pravočasno ukrepanje
Čeprav se časi spreminjajo in ženske danes fizično vitalnejše tudi po 40. letu, telo sledi svoji biološki logiki. Najbolj plodna leta so v dvajsetih in zgodnjih tridesetih. Odlaganje starševstva je postalo globalno dejstvo, ki ga lahko pripišemo spremenjenemu načinu življenja, daljšemu izobraževanju in iskanju ekonomske varnosti. Vendar pa je ključnega pomena pravočasna informiranost in poslušanje lastne intuicije ob upoštevanju znanstvenih dejstev. Ženske po 35. letu naj ne odlašajo predolgo. Če po pol leta rednih odnosov ne pride do zanositve, je priporočljiv posvet s strokovnjakom za reproduktivno medicino. Za pari, ki si želijo otroka, je pomembno, da se zavedajo tako bioloških omejitev kot tudi sodobnih medicinskih možnosti, ter da sprejemajo informirane odločitve za svojo prihodnost.