Umetna prekinitev nosečnosti (UPN), znana tudi kot splav, je medicinski poseg, ki omogoča ženskam, da končajo nosečnost. V Sloveniji je ta postopek zakonsko dovoljen na željo ženske do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije. Izbira metode prekinitve nosečnosti je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, pri čemer so vse tehnike zgodnje prekinitve nosečnosti v osnovi preproste in varne. Ločimo kirurško metodo in prekinitev nosečnosti z zdravili (medikamentozni splav). Ne glede na izbiro, vam v primeru RhD negativne krvne skupine priporočamo, da se posvetujete z zdravnikom glede nadaljnjih ukrepov.
Medikamentozni splav: Prekinitev nosečnosti z zdravili
Metoda prekinitve nosečnosti z zdravili, znana tudi kot kemični splav, je v Sloveniji ter po svetu najpogostejša oblika umetne prekinitve nosečnosti. Uporablja se lahko vse do 21. tedna nosečnosti, v zgodnjem obdobju nosečnosti (do 12. tedna) pa je možna s kombinacijo abortivnih tabletk. Uspešnost te metode je ocenjena na približno 95 %. Postopek običajno zahteva tri obiske pri zdravniku.
Na prvem obisku ženska v ambulanti ali doma zaužije tabletko mifepristona (200 mg). Mifepriston deluje tako, da zavre delovanje progesterona, hormona, ki je nujno potreben za vzdrževanje in razvoj nosečnosti. Po zaužitju tabletke se lahko pojavijo blaga slabost z bruhanjem, zmeren glavobol ter menstrualnim krčem podobne bolečine v spodnjem delu trebuha ob hkratni blagi krvavitvi iz nožnice ali brez nje. V redkih primerih lahko ženska že po prvi tableti močno zakrvavi doma in se mora v tem primeru takoj zglasiti na kliniki.
Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici čez dva dni (v roku 36-48 ur) po zaužitju tablete mifepristona. Zjutraj pridete na oddelek tešči in ostanete nekaj ur. Zdravstveno osebje v nožnico vstavi štiri vaginalete z drugim zdravilom - prostaglandinom misoprostolom, ki povzroči krčenje maternice in izločitev nosečnostnega tkiva iz nje. Nato preživiš od štiri do šest ur na oddelku na opazovanju. Med tem časom se ponavadi pojavi krvavitev, ki je nekoliko močnejša od običajne menstruacije, ter krči maternice, ki so po jakosti bolečine podobni močnejšim menstrualnim krčem. V tem času 60-70 % nosečnic zakrvavi, preostale pa splavijo po odpustu iz bolnišnice doma. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili (analgetiki). Če do krvavitve ni prišlo, dobite dodatne tabletke, ki jih raztopite v ustih, zato lahko ostanete na oddelku nekaj ur dlje.
Po odhodu domov svetujemo nekaj dni (3-5) bolniškega staleža. Prve dni je lahko prisotna menstruaciji podobna krvavitev, nato pa še nekaj dni rjavega izcedka. Krvavitve lahko po prekinitvi trajajo še 7-14 dni (odvisno od načina prekinitve). Ob bolečini lahko vzamete sredstva za lajšanje (Lekadol, Panadol). Priporočamo tuširanje. Nekaj dni odsvetujemo spolne odnose, težje fizično delo, kopanje in uporabo tamponov, zaradi povečanega tveganja za infekcije. Naslednja menstruacija ponavadi pride čez 4-5 tednov po posegu.
V 3-5 % je ta postopek prekinitve nosečnosti neuspešen, kar se lahko pokaže šele po odhodu domov. V primeru neuspešne prekinitve nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo.
V določenih situacijah, kot so znana alergija na zdravila, huda oblika oz. neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil, zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom pred izvedbo.
Kirurška prekinitev nosečnosti: Vakuumska aspiracija
Preizkušeno učinkovita kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (kirurški instrument). Ta metoda je primerna predvsem za ženske, ki so že rodile, in tudi za doječe matere. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.
Poseg se opravi v splošni anesteziji (zjutraj pridete tešči - nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur). Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko s katero izsesa nosečnostno tkivo. Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine. Če med posegom ni prišlo do zapletov, lahko bolnišnico zapustite v nekaj urah, priporočljivo je v spremstvu svojcev ali partnerja.
Kakor vsak kirurški poseg ima tudi ta določena tveganja in svoje zaplete, med njimi najpogosteje: poškodba maternice ali njeno predrtje, obilnejša krvavitev iz maternice, vnetje po posegu s posledično tvorbo zarastlin v votlini maternice, neuspešna izvedba posega ali zaostali delčki produktov nosečnosti, zapleti zaradi anestezije (alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni). V takšnem primeru vas zadržimo v bolnišnici dlje časa, ukrepamo glede na zaplet in poskrbimo za vašo varnost, za kar je praviloma potrebna dodatna terapija (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi itd.).
Krvavitev po posegu je ponavadi manjša od običajne menstruacije in lahko traja še do 7 dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga. Priporočamo kontrolo pri izbranem ginekologu čez 2-3 tedne. V primeru močnejše krvavitve, povišane telesne temperature in močnih krčevitih bolečin v dneh po posegu, je potreben takojšen pregled pri ginekologu zaradi možnih zapletov (vnetje, zaostali deli nosečnosti).
Možni zapleti in dolgoročne posledice
Zapleti po umetni prekinitvi nosečnosti so redki, vendar možni. Na telesni ravni lahko med najpogostejše zaplete štejemo: krvavitev iz maternice, perforacija maternice, nepopoln splav, vnetja (endometritis - vnetje maternične sluznice ali medenična vnetna bolezen) in Ashermanov sindrom (nastanek zarastlin v maternici). Ob sumu na možne zaplete je potrebno takoj obvestiti ginekologa.
Poleg telesnih zapletov ima umetna prekinitev nosečnosti lahko tudi pomembne čustvene posledice, ki jih s skupno besedo imenujemo postabortivni stres (PAS). PAS je oblika posttravmatske stresne motnje, ki se lahko pojavi pri ženskah, ki so opravile eno ali več umetnih prekinitev nosečnosti. Splav lahko pusti dolgoročne posledice v obliki stresa ali travme, ki jih je potrebno razrešiti. Simptomi PAS-a se običajno pokažejo šele nekaj let po splavu, lahko pa izbruhnejo bolj ali manj neposredno po posegu. Zanikanje ovira naravni proces žalovanja, postabortivne ženske pa pogosto odklanjajo svojo odgovornost pri splavu. Čeprav nam družba govori, da splav ni nič posebnega, je lahko za mnoge travmatična izkušnja. Če je obžalovanje splava del vašega življenja, potem niste sami in obstajajo načini pomoči.
Ženske, ki so imele enega ali več induciranih splavov, imajo znatno povečano tveganje, da pri naslednjih nosečnostih rodijo predčasno.
Odločitev za splav in podpora
Nezaželena nosečnost je dogodek v življenju ženske, ki pride kot presenečenje in jo ujame nepripravljeno. V nekaterih okoliščinah je odločitev o prekinitvi nosečnosti lahka, spet drugič pa je izjemno težka. Pomembno je, da ste se za umetno prekinitev nosečnosti odločili sami, zavestno in da ste prepričani, da je to najboljša odločitev v danih okoliščinah. V pomoč vam bo lahko podpora partnerja ali dobrih prijateljic/prijateljev. Za lažjo odločitev vam mora biti na voljo dovolj informacij o posegu.
Večina žensk si splava ne želi in kot same povedo, so se v ta postopek počutile prisiljene s strani partnerja, staršev, delodajalca ali medicinskega osebja (v primeru najstniške nosečnosti ali zdravstvenih zapletov pri otroku) ali finančnih okoliščin. Imele so občutek, da nimajo druge izbire. Nekatere kot odločitev za splav navajajo občutke osamljenosti ali zapuščenosti v nosečnosti, na primer ko se partner čustveno umakne in odločitev ter odgovornost prepusti njej. Mnoge pa povedo, da kljub vsem informacijam, ki so na voljo, niso resnično razumele, v kaj se podajajo in kaj bodo s tem dejanjem naredile - tako sebi kot otroku. V trenutku, ko mama izve za nosečnost, ki je ni načrtovala, življenje morda res deluje brezupno, a otrok, ki raste v njej, nosi novo upanje.
Kontracepcija in preprečevanje neželenih nosečnosti
V Sloveniji je kontracepcija med najbolj dostopnimi na svetu, saj jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To se odraža tako v nižjem številu neželenih zanositev kot v številu umetnih prekinitev nosečnosti. Kljub temu do neželenih nosečnosti še vedno prihaja, glavni razlog pa je v tem, da del populacije kontracepcije preprosto ne uporablja in se raje zateka k tako imenovanemu prekinjenemu spolnemu odnosu. Med ženskami je pogosto razširjeno prepričanje, da je oralna kontracepcija škodljiva, vendar raziskave kažejo, da lahko dolgotrajna uporaba celo zmanjša tveganje za nekatere oblike raka.
Kondomi so nekoč bili pogosta metoda zaščite, danes pa se uporabljajo redkeje, predvsem zaradi zmanjšanega strahu pred spolno prenosljivimi boleznimi, kot je HIV. Pomembno je zavedanje, da za zaščito pri spolnosti niso odgovorne le ženske, temveč oba partnerja.
Postopek pridobitve napotnice in izvedbe UPN
Če ste ugotovili, da ste noseči in nosečnost ni zaželena, se najprej naročite na pregled pri izbrani ginekologinji. V kolikor niste opredeljeni pri izbranem ginekologu, se oglasite v najbližji ginekološki ambulanti in se posvetujte z zdravstvenim osebjem. Ginekologinja bo s tabo pogovorila in z ultrazvočnim pregledom potrdila nosečnost. Izdala bo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti ter določitev krvne skupine (če je še nimate) in po potrebi dodatne teste ter vam dala informacije, kako bo postopek potekal. Z napotnico se nato naročite na postopek v katerikoli regijski bolnišnici.
V kolikor gre za nosečnost do dopolnjenega 10. tedna, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, se postopek prekinitve nosečnosti opravi na željo nosečnice. V kolikor gre za nosečnost, ki traja več kot 10 tednov, pa se morate najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki se redno sestaja v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji.
Na postopek splava se morate naročiti, s sabo pa vzamete zdravstveno kartico in podatek o krvni skupini. Ob sprejemu vas pregleda ginekologinja. Po pregledu prejmete tabletko mifepristona, ki jo zaužijete v ambulanti ali doma. Nato greste lahko domov.
Po prekinitvi nosečnosti je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. Na kontrolnem pregledu pri osebnem ginekologu čez 2-3 tedne se posvetujte z njim glede kontracepcije in kasnejših nosečnosti.
Finančni vidik umetne prekinitve nosečnosti
Postopek umetne prekinitve nosečnosti je brezplačen za vse, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje. V redkih primerih, ko oseba, ki živi v Sloveniji, nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali pa je tujka brez prebivališča v Sloveniji, je storitev samoplačniška. Strošek umetne prekinitve nosečnosti se lahko precej razlikuje od primera do primera, saj je odvisen od trajanja nosečnosti, načina prekinitve, vrste anestezije, trajanja bolnišničnega bivanja ipd.
Razmisleki o metodi prekinitve nosečnosti
Noben način prekinitve nosečnosti ni univerzaino boljši od drugega; razlikujeta se v postopku izvedbe. Medikamentozni splav ni tako agresivna oblika prekinitve nosečnosti kot kirurški splav, saj pri prvem nista potrebna splošna narkoza in fizični poseg z instrumenti v maternico. Študije kažejo, da se pri ženskah, ki so imele dve ali več abrazij (kirurških čiščenj maternice), nekoliko zmanjša plodnost, zato mladim kirurške prekinitve navadno sploh ne ponudijo. Medikamentozni splav je uspešen tudi po 10. tednu nosečnosti, zato se lahko v številnih primerih izognemo invazivnejšemu kirurškemu posegu, ki je za žensko telesno in čustveno pogosto težji.
Obstajajo pa tudi mnenja, da je uspešnost medikamentoznega splava približno 95-odstotna, kirurškega pa 97-odstotna, kar pomeni, da je pri kirurškem posegu manjša verjetnost za potrebo po dodatni abraziji maternice. Pri kar nekaj odstotkih medikamentoznih splavov je potrebna dodatna terapija s tabletkami.
Čeprav je umetna prekinitev nosečnosti v zgodnji nosečnosti po navadi varna, je pomembno, da se ženske zavedajo vseh možnih posledic in se za postopek odločijo premišljeno, ob popolni informiranosti in z ustrezno podporo.
V primeru dvomov ali vprašanj je vedno priporočljivo, da se obrnete na svojega izbranega ginekologa ali zdravstveno osebje.
tags: #bolecine #po #prekinitvi #nosecnosti