Dojenje je naraven proces, ki povezuje mater in otroka, vendar je lahko včasih povezan z neprijetnimi izkušnjami, vključno z bolečinami v glavi pri doječi materi. Te bolečine so lahko posledica različnih dejavnikov, povezanih tako z dojenjem samim kot z drugimi telesnimi spremembami in obremenitvami po porodu. Razumevanje teh vzrokov je ključnega pomena za iskanje učinkovitih rešitev in zagotavljanje prijetnejše izkušnje dojenja.
Vzroki za bolečine v glavi med dojenjem
Bolečine v glavi med dojenjem niso redkost in se lahko pojavijo iz več razlogov.
Nepravilno pristavljanje in položaj otroka
Eden najpogostejših vzrokov za boleče dojenje, ki lahko posledično privede do bolečin v glavi, je nepravilno pristavljanje otroka na dojko. Bistvo pravilnega pristavljanja je, da otrok na široko odpre usta, nato pa se prisesa na kolobar okoli bradavice, ne zgolj na bradavico samo. Če bo otrok pristavljen zgolj na bradavico, bo dojenje neefektivno in boleče. Pomembno je, da otrok s spodnjo ustnico zajame večji del kolobarja kot z zgornjo. Pri pravilnem pristavljanju je otrokov nosek prost, njegova ramena sproščena, vrat pa iztegnjen. Novorojenčka ne smemo nikoli pristavljati na silo ali mu tiščati glavice v dojko. Dovzetnost za bolečino je pri vsaki ženski drugačna, a v splošnem velja, da je normalna bolečina tista, ki popusti že v prvih minutah podoja. Torej ja, normalno je, da zaboli prvi podoj in da boli še tretji in četrti poteg, a kaj kmalu bi se morala bolečina zmanjšati.
Otrokova vloga pri sesanju je izjemnega pomena. Če ima otrok fizične izzive, je mamina boleča dojka med dojenjem lahko posledica tega, prav tako pa je v nekaterih primerih dojenje neučinkovito. Nekateri imajo zaradi medenične vstave bradico nekoliko pomaknjeno “nazaj”, zgleda, kot da bi bila vdrta. Ena od fizičnih ovir je lahko otrokova zakrčenost. Novorojenček se pri porodu spušča skozi (prilagodljiv, a vendarle ozek) vaginalni kanal. Lobanja, ki je običajno vodilni plodov del, pa ni ena kost, ampak je sestavljena iz lobanjskih kosti, ki so med seboj povezane z lobanjskimi koščicami. Te vplivajo na naš celoten živčni sistem, na razvoj možganov in celotnega telesa. Te lobanjske koščice se premikajo do te mere, da omogočajo otroku pot skozi porodni kanal. Toda pri porodu se lahko te koščice zamaknejo, stisnejo ipd. Na spremembe lahko vplivajo temenska, čelna ali obrazna vstava, umetni popadki, pritisk na fundus, vakuum, zelo dolg ali zelo hiter porod, porod, ki se ustavi in se plod pred porajanjem zatakne v porodnem kanalu oz. se »zaletava« v sramno kost. Skratka - vsi procesi, pri katerih je pritisk na glavo oz. koščice lobanje tako močan, da jih preoblikuje. To, da otrokova glavica po porodu ni ravno okrogle oz. pravilne oblike, opazi veliko staršev, a sprememba sama po sebi ne pomeni, da bo stanje kakorkoli vplivalo na otrokove možgane ali zdravje! Glede tega ste lahko mirni. Pogosto otekline uplahnejo v nekaj dneh. A tudi če oteklina izgine, otrok zaradi zatega morda ni povsem sproščen. Posledice so lahko hipertenzije ali hipotonije, polivanje, nenehno jokanje, zakrčenost v ramenskem obroču in zateg mandibularnega sklepa. Če otrok ni sproščen in stiska s spodnjo čeljustjo, morda ne bo mogel dovolj odpreti ust, težje bo sesal in slabše se bo pristavil. Posledično bo mama občutila boleče dojke med dojenjem, kar lahko vodi v glavobol.
Priraščen jeziček in/ali ustnica
Zelo pogost vzrok za boleče dojenje je priraščen jeziček in/ali ustnica pri dojenčku. Glavni simptomi priraščenega jezika pri mami so boleče dojenje, ranjene, krvave ter odprte bradavice oz. bradavice, ki so po koncu podoja stisnjene kot bi gledali šminko. Zaradi neefektivnega praznjenja dojke lahko pride do zamašenih vodov in mastitisov ter manjše količine mleka. Glavni znaki pri dojenčkih, zaradi katerih običajno posumimo na priraščen jeziček, so težavno pristavljanje - pogosto z dojke kar padajo in je ne uspejo zadržati v ustih, iztekanje mleka pri kotičkih ust, cmokanje, klikanje. Taki novorojenčki počasneje pridobivajo na teži, se veliko in dolgo dojijo, podoji pa so pogosto manj efektivni. Zaradi padanja z dojke in posledično več hlastanja zraka se lahko pojavi več krčev in polivanje. Na dojki se jim lahko zaleti. Strokovnjaki ločijo 4 stopnje priraščenosti (glede na videz in funkcionalnost) - pri najbolj očitni lahko tudi brez pregleda vidimo vez, jeziček pa ob joku postane srčaste oblike. Pri ostalih treh vez ni tako jasno vidna in je potrebno (pravilno) izvesti pregled. Težje ga dvignejo in ne izplazijo povsem. Priraščen jeziček lahko kasneje vpliva na sprejemanje hrane, govor in razvoj ustne votline ter izraščanje zob, zato je vzporedno z obravnavo pri ORL strokovnjakih smiselno otroku pomagati tudi z manualnimi terapijami. Jezik je namreč mišica in kot taka vpliva na vse ostale mišice na glavi. Pogosto imajo dojenčki s priraščenimi jezički tudi težave z ekstenzijo.
Glivično vnetje (Soor)
Če so se v otrokovih ustih pojavile bele obloge, ki jih s pleničko ne morete odstraniti, morda otrok ima soor oz. glivično vnetje. Dojenje lahko boli tudi njega, glivice pa se lahko razširijo tudi na plenični predel. Mama prepozna glivice po ostri, točkovni bolečini, ki sega tudi v notranjost dojke. Pri glivicah so dojke boleče tudi po podoju, ko otrok ne sesa več.
Vnetje dojk (Mastitis)
Čeprav gre pri dojenju za popolnoma naraven proces in so materine dojke po porodu pripravljene na dojenje, se lahko pojavijo določene težave in nevšečnosti, med katere spada tudi precej pogosta težava - vnetje dojk ali mastitis. Mastitis je vnetje dojk, ki se lahko pojavi tri do šest dni po porodu, ko se zamašijo mlečne žleze. Vnetje spremljajo bolečina v dojkah, slabo počutje in visoka temperatura. Mastitis se lahko pojavi zaradi presežka mleka in neenakomernega izčrpavanja ali dojenja. Dojka je v tem primeru otečena in boleča, koža pa napeta, sijoča in topla. Včasih lahko začutimo tudi vozličke v tkivu dojke. Gre za izjemno neprijetno situacijo, ko se lahko mati počuti slabo, ima povišano telesno temperature in tresavico ter je v skrbeh, ali lahko v takšnem stanju sploh še doji otroka. V tem primeru so rešitev čim pogostejše dojenje, hladni obkladki med podoji in topli med dojenjem, masaža in topel tuš, če je bolečina neznosna, pa si lahko mama pomaga tudi z analgetiki - po posvetu z zdravnikom, seveda.
Simptomi, ki spremljajo vnetje ali mastitis:
- Visoka telesna temperatura
- Tople dojke
- Občutljivost dojk na dotik
- Rdečica
- Oteklina
- Boleč ali pekoč občutek v dojki
- Slabo počutje (izčrpanost, glavoboli, bruhanje, slabost)
- Izcedek iz bradavice (lahko vsebuje sledi krvi)
Hormonske spremembe in splošno počutje
Obdobje po porodu je čas velikih hormonskih sprememb, ki lahko vplivajo na splošno počutje in dovzetnost za bolečino, vključno z glavoboli. Izčrpanost, pomanjkanje spanca, stres in skrb za novorojenčka lahko dodatno prispevajo k pojavu tenzijskih glavobolov ali poslabšajo že obstoječe migrene. Približno 20 do 40 odstotkov žensk se po porodu pritožuje zaradi glavobolov. Nič čudnega: ob porodu se celotno telesno mišičje močno napenja in muči, običajno kar nekaj ur. Ker so mišice napete, lahko to povzroči glavobol.
Vpliv zdravil in telesna obremenitev
Nosečnice in doječe matere se pogosto sprašujejo, katera zdravila lahko jemljejo, da bi si olajšale bolečine, vključno z glavoboli, ne da bi s tem škodovale otroku. Med nosečnicami in doječimi materami ter tudi med zdravstvenimi delavci obstaja skrb, kaj le te smejo jemati in kaj ne. Zato nosečnice in doječe matere velikokrat po nepotrebnem prenašajo bolečine in druge zdravstvene tegobe, ki so moteče za njihovo dobro počutje.
Zdravljenje in lajšanje bolečin v glavi med dojenjem
Ko se soočate z glavoboli med dojenjem, je pomembno izbrati varno in učinkovito metodo lajšanja.
Varen izbor protibolečinskih sredstev
Pri glavobolih med dojenjem je zdravilo izbire paracetamol. Če ga jemljete v večjih količinah, se lahko v manjši meri prenese v materino mleko, vendar ne škoduje otroku. Če paracetamol ne zadostuje, so varna alternativa tudi ibuprofen in diklofenak (slednji je v Sloveniji na recept). Brez recepta lahko dobite tudi nekatere nižje odmerjene nesteroidne antirevmatike, npr. Brufen. V primeru hudih bolečin, ki jih paracetamol ne ublaži, lahko mama po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom vzame tudi ketonal ali nalgesin. V porodnišnici so bile včasih mamam na voljo tudi polsintetični morfični preparati, kot je tramadol.
Kako naj se mama prehranjuje med dojenjem
Pomembno je, da se pred uporabo in o količini obvezno posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, saj je izbira zdravila lahko odvisna tudi od starosti dojenčka in pogostosti dojenja. Za več informacij je na voljo knjižica z naslovom: Zdravila med nosečnostjo in dojenjem, avtorjev Ksenije Geršak in Boruta Brataniča.
Nefarmakološki pristopi za lajšanje glavobola
Poleg zdravil obstajajo tudi številni nefarmakološki ukrepi, ki lahko pomagajo pri lajšanju glavobolov med dojenjem:
- Počitek: Zagotovite si dovolj počitka, kolikor je le mogoče. Spanec lahko pogosto pomaga pri samem izzvenevanju bolečine.
- Masaža: Nežna masaža vratu in ramen lahko sprosti napete mišice, ki so pogosto vzrok tenzijskih glavobolov.
- Hladni ali topli obkladki: Hladni obkladki na čelu ali zatilju ali topli obkladki na vratu lahko prinesejo olajšanje. Pri migrenah so hladni obkladki pogosto bolj učinkoviti.
- Sprostitvene tehnike: Dihalne vaje, meditacija ali joga lahko pomagajo zmanjšati stres in napetost.
- Primeren položaj pri dojenju: Uporaba blazine za dojenje lahko zmanjša obremenitev hrbta in ramen, kar lahko pripomore k preprečevanju glavobolov. Nedrček za dojenje z omogočenim odpiranjem košaric je prav tako praktičen in udoben.
- Hidracija: Pijte dovolj tekočine, saj lahko dehidracija poslabša glavobole.
- Kava ali čaj: Kofein lahko v nekaterih primerih pomaga pri glavobolu, zlasti pri migreni, saj zavira širjenje žil. Vendar pa je pri dojenju priporočljivo uživanje kofeina omejiti.
- Eterična olja: Eterično olje poprove mete lahko nanesete na boleče mesto, kjer bo delovalo hladilno in izboljšalo krvni obtok, kar bo sprostilo napete mišice.
Pomoč manualnih terapevtov
V primerih, ko so bolečine v glavi in pri dojenju povezane z otrokovo zakrčenostjo ali težavami pri sesanju, lahko pomagajo manualni terapevti. Svetovalke za dojenje so namreč pri svojem delu zelo naklonjene sodelovanju z manualnimi terapevti, saj ob spremljanju doječih parov po terapijah hitro opazijo razliko v otrokovi lobanji, načinu in zmožnosti sesanja - mama pa istočasno čuti razliko in končno doživi neboleče dojenje. V tujini so te terapije uradno priznane in tudi del javnega zdravstvenega sistema.
Vloga podpore in razumevanja
Pomembno je poudariti, da materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, vendar je treba razumeti, da včasih dojenje ne steče zlahka in da so lahko pritiski okolice na novopečeno mamico preveliki. Zato dovolite mami, da se sama odloči, kaj je najboljše zanjo in za otroka, ter jo pri tem podprite. Vsi predlogi o tem, na kakšen način bi morala dojiti, kako in kdaj pristavljati ter ugibanja o tem, ali ima dovolj mleka in ali je dojenček po dojenju morebiti še vedno lačen, lahko negativno vplivajo na potek dojenja in samozavest mamice. Izjemnega pomena je, da ima mama dovolj podpore in razumevanja okolice, da bi dojenje sčasoma steklo in bi se vzpostavil njegov ritem.
Če se soočate z bolečinami v glavi med dojenjem, je ključno poiskati strokovno pomoč, bodisi pri svetovalki za dojenje, pediatru, ginekologu ali farmacevtu. Z ustrezno diagnozo in podporo lahko zagotovite prijetnejše in bolj zadovoljujoče doživetje dojenja tako za vas kot za vašega otroka.