Razvoj dojenčka je fascinantno potovanje, polno mejnikov, ki jih otrok dosega s hitrim tempom. Vsak dojenček je edinstven, zato se gibalni razvoj lahko med posamezniki razlikuje. Kljub temu obstajajo splošna razvojna obdobja, ki nam pomagajo razumeti, kaj lahko pričakujemo v posameznih fazah otrokovega odraščanja. Pomembno je poudariti, da je vsako odstopanje od povprečja popolnoma normalno in zdravo, saj je vsak otrok drugačen. Opis razvoja je zato le okviren.
Gibalni razvoj dojenčka: Prvi mesec
V prvem mesecu življenja gibanje novorojenčka zaznamujejo nekontrolirani in neskladni gibi. Zaradi naravno povišanega mišičnega tonusa pride do verižnih reakcij, kjer se ob gibu enega dela telesa odzove celo telo. Novorojenček še nima selektivnih gibov. Ko iztegne nožico, se ta hitro vrne v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg. Podobno se zgodi z drugo nožico, rokicama in celim telesom. Novorojenček se giblje s celim telesom, miruje le med spanjem. V hrbtni legi poskuša privleči glavo proti sredini, a mu ta hitro pade nazaj. Na trebuhu ima rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče pa je na glavi in vratu. Kljub poskusom dviga glave od podlage, mu to še ne uspeva najbolje.
Gibalni razvoj dojenčka: Drugi mesec
V drugem mesecu se otrok postopoma začne usmerjati proti sredini telesa. Gibanje "vse ali nič" izgine, obseg gibov se zmanjša, nogice in rokice se ne vračajo več v enak položaj. Glavo že lahko prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena, zatilna pa bolj pokrčena. To je posledica asimetričnega toničnega vratnega refleksa, ki pomaga pri razvoju občutka sredine telesa ter leve in desne strani. Na trebuhu ima roke pokrčene ob telesu in lahko dvigne glavo toliko, da nos dvigne od podlage.
Gibalni razvoj dojenčka: Tretji mesec
Glavo že zadrži v srednjem položaju in zmore pogledati levo ter desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, pri čemer so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in premikajo. Spusti jih na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino telesa, a še ne poseže v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je ključno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca rahlo pred rameni, kar omogoča stabilen položaj za dviganje in spuščanje.
Gibalni razvoj dojenčka: Četrti mesec
Na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Ta položaj omogoča dvig medenice od podlage in noge prosto postavi v prostor, pokrčene v kolenih in kolkih pod kotom približno 90°. Vid spodbuja poseganje z rokami v prostor. Ko zagleda svoja kolena, se jih poskuša dotakniti. Prekucne se na bok, kjer glavo za kratek čas dvigne od podlage, a se za igro še vedno obrne nazaj na hrbet. Na trebuhu je na komolcih, glavo lahko premika v vse smeri. Če se hkrati odrine od komolca in kolena na isti strani, se lahko prekucne na hrbet.
Gibalni razvoj dojenčka: Peti mesec
Dvig medenice v hrbtni legi je še močnejši, otroka zanimajo stopala in prstki na nogah. Pri obračanju na trebuh med samim zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga dlje časa zadrži, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena, razbremenjena noga pa bolj pokrčena. Pojavi se tudi dejavnost, imenovana "plavanje", kjer so noge popolnoma iztegnjene, roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Sprva gleda naravnost, kasneje tudi levo in desno.
Gibalni razvoj dojenčka: Šesti mesec
Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne obračati v levo ali desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani; ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, se mu uspe odriniti nazaj na vse štiri.
Gibalni razvoj dojenčka: Sedmi mesec
Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega ne počnejo, kar pa še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. V tem obdobju otrok postane gibalno svoboden in ima vse možnosti za raziskovanje okolja. Vendar pa se vse opisano ne zgodi nujno do sedmega meseca; lahko se zgodi tudi precej kasneje in je še vedno v mejah normale. Ko je otrok sposoben premikanja po vseh štirih, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in postavljati na noge.
3 triki, ki jih strokovnjaki uporabljajo za učenje dojenčkov plaziti prej
Gibalni razvoj dojenčka: Stoja
Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči navzgor, da bi se postavil na noge. Ko se postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade na zadnjico. S ponavljanjem se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami. Spuščanje nazaj na podlago postane postopnejše in bolj načrtovano. Zato je ključno, da otroku omogočimo čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne omejujemo.
Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. S ponavljanjem otrok pridobiva stabilnost in ravnotežje. Na začetku se drži z obema rokama, kasneje samo z eno, na koncu pa stoji brez držanja. V rokah lahko drži igračo (vendar ne med hojo). Če ga kaj posebej zanima, a je previsoko, se dvigne na prste, nato pa se spusti nazaj na cela stopala.
Gibalni razvoj dojenčka: Hoja
Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na predmete v okolici, sprva z obema, nato samo z eno roko. Ko za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja. Roke so visoko, komolci rahlo za linijo ramen, medenica pa je nekoliko bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in ravnotežni odzivi se izboljšajo.
Do drugega leta starosti bo vaš otrok govoril, hodil, plezal, skakal, tekel in prekipeval od energije. Imel bo široko besedišče, se redno učil novih besed, lahko bo razvrščal oblike in barve ter pokazal zanimanje za uporabo kahlico. Rad bo posnemal odrasle in druge otroke ter se navduševal za druženje z vrstniki. Iščite priložnosti za sodelovanje v igri in pogovarjanje. Igranje so lahko tudi preproste aktivnosti, kot je rolanje ali podajanje žoge, pa tudi pomoč pri dnevnih opravilih. Malček bo znal najti bolje skrite predmete in dopolnjevati povedi iz znanih pravljic. Igral se bo preproste namišljene igre, razvrščal barve in oblike ter gradil stolpe. Znal bo teči, brcati žogo in jo metati v zrak. Med hranjenjem bo otrok zdaj že žvečil s celotno čeljustjo. Bodite mirni in sprejemljivi, med hranjenjem poskrbite za pozitivno pozornost in ne delajte težav, ko ne bo želel jesti.
Razvoj grobe motorike
Zajema sposobnosti, ki zahtevajo aktivnost velikih mišičnih skupin in premikanje v okolju.
- Novorojenček: Pokrčeni, pritegnjeni vsi štirje udi; ob obratu glave na podlagi v eno smer se okončine na tej strani iztegnejo, na drugi strani pokrčijo (asimetrični tonični vratni refleks).
- 2. mesec: Za krajši čas zadrži sredinski položaj glave, se opira na podlakti, dviga glavo do kota 45 stopinj.
- 3. mesec: Daje roke v usta, noge dviguje od podlage tako, da v kolkih in kolenih tvorijo kot 90 stopinj, obvlada sredinski položaj glave, se opira na komolce.
- 4. mesec: V trebušni legi se opira na podlakti, z dvignjenim prsnim košem od podlage, glava v pokončnem položaju, zmore prenesti težo na eno roko, z drugo poseže po predmetu; obrača se iz trebuha na hrbet.
- 5. mesec: Dviguje nogi od podlage do vertikale, se prijema za kolena; obračanje iz hrbta na trebuh.
- 6. mesec: Na trebuhu oprt na iztegnjene roke, prsni koš in zgornji del trebuha odmaknjena od podlage, glava v pokončnem položaju, medenica na podlagi, nogi iztegnjeni; aktivno sodeluje pri potegu v sedenje, sedi ob opori.
- 7. mesec: Usklajeno in kontrolirano obračanje s trebuha na hrbet, bočni položaj, pričetki plazenja.
- 8. mesec: Samostojno sedenje, plazenje, stanje ob opori z nagnjenim trupom naprej, pokrčenimi kolki.
- 9. mesec: Štirinajstni položaj, kobacanje, samostojno posedanje iz štirinajstnega ali bočnega položaja, dvigovanje v stojo ob opori.
- 10. mesec: Stoja ob opori z vzravnanim trupom, bočno prestopanje ob opori.
- 12. mesec: Stoja prosto v prostoru brez opore.
- 13.-15. mesec: Samostojna hoja.
Razvoj fine motorike in vida
Zajema sposobnosti, ki zahtevajo aktivnost manjših mišičnih skupin, koordinacijo oči in rok ter ravnanje s predmeti.
- Novorojenček: Prijemalni refleks, pogosto stisnjene dlani v pest.
- 2. mesec: Dlan že večinoma razprta.
- 3. mesec: Sklepanje rok v sredinski liniji, igra z rokami, opazovanje rok pred seboj, dajanje rok v usta.
- 4. mesec: Hoteno poseganje po predmetih, prijemanje predmetov z obema rokama pred seboj, nošenje predmetov v usta.
- 6.-7. mesec: Preprijemanje predmeta iz ene v drugo roko, digitopalmarni prijem (prijem s celo roko, s palcem v delni opoziciji), prenos predmeta preko sredinske linije.
- 9.-10. mesec: Pincetni prijem (z blazinicama palca in kazalca).
Razvoj sluha in govora
- Novorojenček: V prvih 3 mesecih se na zvoke odziva z mimiko, gibi, jokom in utripanjem vek.
- 3.-4. mesec: Obrača glavo proti izviru zvoka, se smeji, brblja in izgovarja posamezne zvoke.
- 8. mesec: Začne izgovarjati jasne, brezpomenske zloge (npr. ba-ba), ki so neodvisni od sluha in jezika. Za pravilen razvoj govora je izjemno pomemben sluh, saj se razvija na podlagi zlogov in glasov, ki jih otrok sliši okoli sebe. Z glasovi začne opozarjati nase in poskuša izgovarjati samoglasnike.
- 10.-12. mesec: Zloge poveže v posamezne besede, ki jih ponavlja. Prepoznava glasove odraslih.
Socialno- čustveni razvoj
- Novorojenček: Ob ustrezni podpori drugih oseb iz okolja razvija zmožnosti samopomirjanja.
- 1. mesec: Ob človeškem glasu se nasmehne, do 4. meseca pa na umik prijetnega dražljaja zajoka.
- 2. mesec: Vrača nasmeh in se z gibi odziva na materin glas.
- 4. mesec: Čustva izraža z mimiko, gibi, glasovi in se glasno smeji.
- 6. mesec: Prepozna znane in neznane obraze in se bojih neznancev. Hrano in druge neznane predmete začne nositi v usta.
- 8.-9. mesec: Tolče z igračami, si jih podaja iz roke v roko in vtika v usta. Ugotovi, da lahko igrača pade na tla. Z glasovi opozarja nase, vleče se za lase. Pojavi se strah ob ločitvi od osebe, na katero je navezan. Dojenček zna razlikovati med čustvenimi izrazi drugih, se vključevati v igro menjave vlog in se na osnovi čustvenih izrazov drugih uči ustreznega čustvenega odziva v posamezni situaciji. Oblikuje se navezanost na starše in druge osebe.
- 10.-12. mesec: Zna pomahati z roko v pozdrav in pokazati stvari s kazalcem. Veselje izraža s smehom in jezo s kreganjem. Pri enem letu raziskuje igrače, ponavlja besede in prepozna glasove odraslih. Odrasle sili, da se z njim igrajo, zna piti iz skodelice, ki jo drži z obema rokama.
Kaj zmorejo enoletniki?
Enoletni otrok je postal malček, ki je vedno bolj aktiven, radoveden in komunikativen. Zmožen je spregovoriti prve besede, se postaviti na noge in narediti prve korake. Zna prinesti knjigo, ki bi jo želel, da mu jo preberete. Ob vašem odhodu bo jokal in bo sramežljiv pred tujci. Pri oblačenju vam bo znal pomagati tako, da bo sodeloval z rokami in nogami. Izbral si bo svojo najljubšo igračo. Svoje potrebe bo izražal z osnovnimi gibi, na primer mahanjem, in izgovarjal osnovne besede, kot sta "mami" in "ati". Pohvalite ga, ko bo uspešno ponovil besede in ko se bo pogovarjal z drugimi.
Malček bo posnemal gibe in kretnje. Po novem bo znal udariti predmet ob predmet. Znal bo piti iz skodelice in pravilno uporabljati druge predmete. Skrite stvari bo lažje našel, pri poimenovanju predmeta pa bo pogledal pravega. Brez podpore bo lahko naredil nekaj korakov, tudi v sedeči položaj bo lahko prešel brez podpore.
Pri enem letu mora otrok uživati raznoliko hrano, na primer kuhano zelenjavo in sadne kaše. Začel se bo učiti, kako se sam prehranjuje in kako temeljito prežvečiti hrano. Materinemu mleku dodajte pol skodelice hrane 4 do 5-krat na dan, skupaj z dvema zdravima prigrizkoma. Potem nadaljujte z dojenjem, če bo otrok to želel.
V tem obdobju bodite pozorni, če se otrok ne plazi, ne išče skritih predmetov, ne stoji brez podpore, ne kaže s prstom na stvari, ne govori preprostih besed ali izgublja spretnosti, ki jih je že obvladal.
Pomembnost razvojnih mejnikov
Razvojni mejniki predstavljajo nove motorične, zaznavne, spoznavne in socialno-čustvene sposobnosti otroka, ki jih običajno lahko spremljamo v značilnem sosledju. Njihovo doseganje je povezano s telesno rastjo in razvojem možganov, pogojeno je tako z dednimi dejavniki kot z vplivi okolja, izkušnjami in motivacijo. Različna področja razvoja so med seboj tesno prepletena in povezana. Skladno z rastjo in razvojem možganov se sposobnosti pojavljajo po kraniokavdalnem in proksimodistalnem načelu - dojenčki prej nadzorujejo zgornje kot spodnje ude, prej nadzorujejo zgornje dele rok in nog kot dlani in stopala.
Poznavanje razvojnih mejnikov je pomembno pri spremljanju otrokovega razvoja, vendar zamujanje pri posameznem mejniku v primeru sorojencev in vrstnikov ni samo po sebi znak, da je nekaj narobe. Klinične ocenjevalne lestvice oziroma testi razvoja, ki jih na rednih sistematskih pregledih uporablja tudi otrokov pediater, upoštevajo precejšnje individualne razlike med posamezniki. Dodatna pozornost in spremljanje sta potrebna predvsem, ko otrok ne dosega več zaporednih sposobnosti, ki jih njegovi vrstniki v večji meri že dosegajo.
Razvoj možganov in vpliv okolja
Novorojenček večino časa preživi v spanju. Ne zaveda se še obstoja drugih ljudi, niti matere, in se nanje le v majhni meri čustveno odziva, čeprav najnovejše raziskave kažejo, da prepoznava mamin glas in se ob njem pomiri. Novorojenček se odziva predvsem na zadovoljitve bioloških funkcij. Ker novorojenčkov osnovni stik s svetom poteka prek telesnega dotika, je ta ključen za njegov razvoj. Novorojenček zato potrebuje mamino naročje; s svojim jokom neredko sporoča prav potrebo po dotiku. Prvi nasmešek je mejnik, ki kaže, da se je otrok začel odzivati na drugo osebo in vstopati v simbiozo z materjo. Simbioza je trajna, obojestranska čustvena vez med materjo in otrokom, ki otroku omogoči stik navzven.
Do šeste mesece starosti dojenček vzpostavi prvi odnos z drugo osebo, vendar le z deli matere, kot so prsi, oči, lasje in glas. V drugi polovici prvega leta življenja se začne proces razločevanja (diferenciacija). Dojenček najprej začne razlikovati med različnimi osebami ter med drugimi in mamo. Znak, da že razlikuje med materjo in drugimi, je nastop bojazni pred tujci (osemmesečna tesnoba). Proces razlikovanja med materjo in seboj je zaradi otrokove odvisnosti daljši, saj je zanj simbioza še vedno temelj varnosti. Prav zato se dojenček na ločitev od matere odzove s strahom oziroma s separacijsko tesnobo.
Obdobje preizkušanja samostojne dejavnosti (prakticiranje) poteka v prvi polovici drugega leta starosti. Malček vse bolj raziskuje okolico, s čimer se oddaljuje od mame. Ker shodi, lahko na svet gleda iz nove perspektive, kar mu prinaša nova zadovoljstva in tudi frustracije. V tem obdobju se zelo intenzivno razvijajo otrokove miselne zmožnosti in njegova individualnost. V tem času začne otrok oblikovati zavedanje o sebi kot ločenemu od matere.
Ko se otrok osvobodi simbiotične odvisnosti od mame, namesto tega razvija odnos navezanosti - na starše, druge družinske člane in na vrstnike, ki postajajo vse pomembnejši. Pri večini se ta proces sklene med tretjim in četrtim letom starosti. S tem je otrok dosegel točko psihološkega rojstva. Osamosvojitev se odrazi v jeziku - otrok začne uporabljati besedi »jaz« in »sam«, oblikuje in zbistri se tudi spolna vloga.
Kdaj iskati strokovno pomoč?
Če dvomite o otrokovem razvoju, se posvetujte s pediatrom. Na sistematskih pregledih pediater preveri otrokov vid, sluh in razvoj ter vas lahko po potrebi napoti na dodatne preglede.
Pomembno za starše
- Ne primerjajte otrok: Vsak otrok se razvija po svoje.
- Spodbujajte samostojnost: Omogočite otroku čim več svobodnega gibanja in raziskovanja.
- Bodite pozorni na mejnike: Spremljajte razvoj, a ne skrbite ob vsakem manjšem odstopanju.
- Ustvarite varno okolje: Zagotovite otroku občutek varnosti in ljubezni.
- Komunicirajte z otrokom: Bodite pozorni na njegove geste, glasove in besede.
Z razumevanjem teh razvojnih faz lahko starši otroku nudijo najboljšo podporo na njegovi poti odraščanja.