Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, ki s seboj prinaša številne fizične in čustvene spremembe. Hkrati pa nosečnica ostaja zaposlena oseba, ki se sooča z izzivi poklicnega okolja. V Sloveniji so nosečnice na delovnem mestu deležne posebne pravne zaščite, ki naj bi zagotovila njihovo zdravje in zdravje nerojenega otroka. Kljub temu se v praksi pojavljajo številna vprašanja in dileme glede upravičenosti do bolniške odsotnosti, obveznosti delodajalca ter pravilnega ravnanja v primeru zdravstvenih težav.
Nosečnica kot "ogrožena vrsta na delovnem mestu"
Pogosto slišimo, da so nosečnice "ogrožena vrsta na delovnem mestu". Ta percepcija izhaja iz dejstva, da nekateri delodajalci nosečnico vidijo predvsem kot potencialno breme, ki naj bi komaj čakalo, da gre na bolniško. Prijateljice in znanke pogosto poročajo o mnenju delodajalcev, da bolniško "dobiš kadarkoli", kar pa ne drži. Pravno varstvo na delovnem mestu poleg nosečnic velja tudi za mame, ki so pred kratkim rodile, in mame, ki dojijo. Vsem tem osebam pripada pravica do posebnega varstva.
Pravice nosečnic na delovnem mestu
Noseča ženska je upravičena do bolniške odsotnosti za vsak ginekološki pregled. Ob obisku ginekologa je priporočljivo zaprositi za potrdilo o obisku. S tem potrdilom je nato treba v roku treh dni obiskati svojega osebnega zdravnika, ki lahko na podlagi tega predlaga bolniško odsotnost.
Vsak delodajalec je dolžan pripraviti oceno tveganja delovnega mesta. Ta ocena mora natančno opredeliti, s katerimi snovmi in napravami dela noseča ženska na delovnem mestu ter kakšno je tveganje za morebitne poškodbe. Delodajalec lahko zahteva podatke, kot so predviden rok poroda (PDP) in razlog bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu itd.). Vendar pa delodajalec nima pravice poizvedovati o konkretnem stanju nosečnice, na primer o kroničnih boleznih. Takšno poizvedovanje je pogosto razlog, da delodajalci nosečnici ne podaljšajo pogodbe.
Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, ni njena dolžnost, da to dokazuje. Dokazno breme v takšnih primerih bremeni delodajalca.
Kdaj je bolniška upravičena? Klinične izkušnje in zakonodaja
V forumih se pogosto pojavljajo vprašanja glede upravičenosti do bolniške odsotnosti med nosečnostjo. Ena izmed uporabnic je delila svojo izkušnjo iz podjetja z 90 zaposlenimi, kjer je v enem mesecu kar 8 sodelavk, starih med 25 in 32 let, brez predhodnih težav, od prvega pregleda pri ginekologu v bolniškem staležu do konca nosečnosti. Zanima jo, ali nosečnost spada pod bolezen in na podlagi česa zdravnik oceni nezmožnost za delo, saj meni, da visok pritisk, bruhanje in slabost ne bi smeli biti zadostni razlogi.
Mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar, poudarja, da je težko presojati, na podlagi česa posamezen ginekolog nosečnico opredeli kot tvegano za stalež. Strinja se, da se s tem pogosto pretirava, saj je po njegovem mnenju vsaj 80% staležev v nosečnosti nepotrebnih, slabo ali neindiciranih ter ne pripomorejo k varnosti. Problem vidi v primerjanju med nosečnicami in v zlorabi staleža, ker je to mogoče.
Kdaj naj nosečnica obvesti delodajalca o nosečnosti
Komisija ZZZS, ki odloča o staležu po enem mesecu, ima po njegovih besedah predvsem administrativen vpliv. Če zdravnik administrativno korektno utemelji bolezen, čeprav za to ni vsebinskih meril, bodo pogoji za stalež izpolnjeni. Ženske so lahko "lisice", saj številnih tveganj ni mogoče objektivizirati. Če nosečnica stalno jamra, da jo tišči, ima krče, izcedke, ki jih pregled ne more potrditi ali izključiti, in ima za sabo večletno borbo za zanositev (pogosto po IVF postopkih), mora ginekolog imeti "jeklene živce", da jo prepriča o nepotrebnosti staleža. Večina za to nima časa, zato je lažje in krajše zapisati list z nekaj neovrgljivimi diagnozami. Pušenjak poudarja raztegljiv pojem "rizične nosečnosti" in zagovarja samocenzuro med zdravniki. Dokler bo ustrežljivost enaka kakovosti medicine, bo stalež v nosečnosti problem.
Edino orodje, ki ga ima delodajalec, je nadzor nad uresničevanjem staleža, saj nosečnica s staležem praviloma ne sme zapustiti doma za dlje kot pol ure. Če je nekdo len ali mu je "komot", da raje ne dela, se hitro naveliča "hišnega zapora" in bodisi krši pravila staleža ali se raje vrne na delo.
Primeri iz prakse in strokovna mnenja
Operacijska medicinska sestra-instrumentarka z 22 tedni nosečnosti se sprašuje, ali je upravičena do bolniške ali plačane odsotnosti s strani delodajalca, saj njeno delo vključuje tudi pranje instrumentov z razkužili, dvigovanje težkih setov in stanje pri dolgih operacijah.
Mag. Pušenjak odgovarja, da razkužila lahko škodijo nosečnosti predvsem v prvem trimesečju, vendar praviloma ne, če se z njimi rokuje pravilno, z ustreznimi zaščitnimi sredstvi in v prezračenih prostorih. Nosečnica ima pravico do ustrezne zaščite, ki vključuje normalen delovnik do 40 ur tedensko, brez nočnega dela, nadur, dela v neurejenih klimatskih razmerah, na višini, v vlagi, temi ipd. Normalno delo inštrumentarke v dopoldanskem in popoldanskem času ni sporno in ne ogroža nosečnosti. Tudi daljše stanje samo po sebi ni sporno, razen če ima nosečnica diagnozo venske staze, edema nog, venske insuficience ipd. Po 30. tednu nekatere zaradi povečanega trebuha ne morejo več opravljati neposrednega dela inštrumentiranja, lahko pa opravljajo pomožna dela v timu. Če bi bilo delo dobro organizirano, bi še vedno lahko koristila timu, ne da bi škodila nosečnosti.
Druga uporabnica, vulkanizerka na stroju v proizvodnji gume v 9. tednu nosečnosti, opisuje svoje fizično težko delo z izmenami (vključno z nočnimi), neprijetnimi vonjavami gume in kemikalij ter nenehnim gibanjem gor in dol po stopnicah ter premikanjem težkih škatel. Kljub zdravniškemu potrdilu, da zaradi nosečnosti ne more delati težkih strojev, jo še vedno dajejo na najtežje. Zanima jo, ali bi lahko šla na bolniško.
Mag. Pušenjak meni, da bi bila pravno korektna pot, da pride delovno mesto preverit specialist medicine dela in športa. Nosečnice so zaščitene na več ravneh: ne bi smele delati v nočni izmeni, v kemično ali radiacijsko problematičnih pogojih brez ustrezne zaščite, nadur itd. Vse to lahko prijavi inšpekciji, če jo lastni delodajalec ne zaščiti. Predlaga, da bi jo pod omenjenimi pogoji dal na stalež za polni čas, čeprav stalež ni primeren inštitut za reševanje konkretnega problema, saj stroške staleža nosijo vsi zavarovanci, stroške odsotnosti z dela zaradi neprimernih delovnih pogojev pa delodajalec sam.
Zloraba bolniške in njene posledice
V forumih se pojavlja tudi zaskrbljenost glede zlorabe bolniške med nosečnostjo. Ena izmed uporabnic se sprašuje, kako pogosto so druge nosečnice na bolniški, ali jo "izrabljajo" ali delajo, čeprav bi lahko koristile bolniško. Zanima jo tudi, kako pogosto se ženske odločajo za polovični delovni čas po porodu.
Druga uporabnica ostro zavrača misel, da je bolniška "mini dopust, namenjen uživanju in šopingu". Poudarja, da zdravnik ne odpre bolniške "na lepe oči", ampak na podlagi razloga v zdravstvenem kartonu. Če je bolniška daljša od 30 dni, jo preuči zdravniška komisija. Obstajajo tudi kontrole, ali je nosečnica res doma. Če ni upravičeno odsotna, lahko izgubi pravico do bolniške. Ta uporabnica, ki ima sicer resne zdravstvene težave, ki jih je nosečnost poslabšala, je bila na bolniški 4 ure na dan, ostalo pa v službi. Komisija ji je bolniško podaljševala mesečno na podlagi novih izvidov.
Nekatere uporabnice priznavajo, da nekatere ženske izkoriščajo bolniško med nosečnostjo za razne ugodnosti, kar meče slabo luč na vse, ki so upravičeno na bolniški. Navajajo primere dopustov, kopanj v termah in potovanj v tujino, medtem ko so na bolniški.
Potrebna obvestila delodajalcu
Ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno, da lahko delodajalec ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Obvestiti ga morate najkasneje do 12. tedna nosečnosti. Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka.
Prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje (po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan), delo na akord, dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela, dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje. Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del (med 20. in 6. uro, z izjemami do 22. ure), delati ob nedeljah in praznikih (z izjemami) ter imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden.
Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti o noseči zaposleni. Če ima podjetje svojega zdravnika, ga mora obvestiti tudi njega.
Če ste sredi poskusne dobe in izveste za nosečnost, o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Prekinitev delovnega razmerja v poskusni dobi zaradi nosečnosti je nezakonita. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti in traja štiri mesece po rojstvu otroka.
Vloga osebnega zdravnika in ginekologa pri bolniški
Osebni zdravnik odobri bolniško na priporočilo ginekologa. Ginekolog je tisti, ki v primeru nosečniških zapletov predlaga stalež. Če je bolniška daljša od 30 dni, mora osebni zdravnik predložiti predlog na ZZZS, od koder nato pride odločba imenovanega zdravnika (komisije).
V primeru hudih bolečin v hrbtenici, ko ginekologinja ni želela odpreti bolniške, je ena izmed uporabnic dobila bolniško od osebnega zdravnika, ki jo je nato poslal k drugemu ginekologu, ta pa ji je brez težav odobril stalež do naslednjega pregleda. Vendar pa se je izkazalo, da je bila ta bolniška zavrnjena s strani komisije ZZZS, kar je povzročilo prekinitev bolniške in negotovost glede pogodbe za zaposlitev.
Zaključek
Nosečnost na delovnem mestu zahteva uravnotežen pristop, ki spoštuje pravice nosečnic, hkrati pa preprečuje zlorabe bolniške. Delodajalci morajo zagotavljati varno in zdravo delovno okolje, nosečnice pa morajo biti seznanjene s svojimi pravicami in dolžnostmi. V primeru zdravstvenih težav ali dvomov glede upravičenosti do bolniške je ključno sodelovanje med nosečnico, njenim ginekologom in osebnim zdravnikom ter po potrebi strokovnjaki medicine dela.