Lajmska borelioza je bolezen, ki jo povzročajo spiralasto zvite bakterije Borrelia burgdorferi. Na človeka se prenesejo z ugrizom okuženega klopa. Glavni vir teh bakterij so prvotno divje živali, kot so zajci, plazilci, ptiči ali srnjad. Klopi lahko preživijo brez hrane več let. Takrat so bakterije borelije v mirovanju. Ko klop prične sesati gostiteljevo kri, se bakterije aktivirajo. Pričnejo se množično razmnoževati, za tem pa se iz črevesja klopov preselijo v žleze slinavke. Tam opravijo temeljito analizo vsesane krvi, da izvedo, s katero živaljo imajo opravka. Najzgodnejša okužba z bakterijami borelioze naj bi bila odkrita pri ledenemu človeku Ötziju, ki je živel v 34. stoletju pr. n. št. Prvi zapisi o simptomih, ki so značilni za boreliozo, izhajajo iz sredine 18. stoletja. V 80.-tih letih 19. leta 1930 so rdečico povezali z nevrološkimi težavami. Na območju Slovenije so boreliozo prvič diagnosticirali leta 1988, od takrat letno obravnavajo od 3500 do 7000 primerov okužbe. Slovenija je glede na število okužb na število prebivalcev v samem svetovnem vrhu. Največje tveganje za okužbo je v toplih mesecih od maja do oktobra, ko so klopi najbolj aktivni. Ti se najpogosteje nahajajo v listnatih gozdovih z bogato podrastjo in na obrobju gozdov.
Simptomi bolezni so zelo raznoliki, zato je težko postaviti pravilno diagnozo. Pri nekaterih bolnikih se simptomi pojavijo šele čez nekaj mesecev ali let po ugrizu okuženega klopa. Borelioza običajno poteka v treh fazah.
Prva faza borelioze
Prva faza poteka 3 do 32 dni po ugrizu klopa. V tem obdobju se pojavijo značilne spremembe na koži, ki se kažejo v rdečkastem kolobarju s svetlejšim središčem, ki ima premer vsaj 5 cm. Kolobar lahko spremljajo še drugi simptomi, kot so bolečine v mišicah, glavoboli, slabo počutje, rahlo povišana temperatura, povečane bezgavke ali utrujenost. Okužba lahko prav tako poteka povsem brez bolezenskih znakov. Kožne spremembe po nekaj tednih ali mesecih spontano izginejo. Redke osebe takrat ozdravijo same od sebe.
Primer uporabnice foruma, ki je opazila klopa in nato razvila obročast izpuščaj, dobro ponazarja potek te faze. Po odstranitvi klopa je namreč mesto vboda opazovala in ugotovila pojav obročastega izpuščaja premera 2 cm. Njen splošni zdravnik je na podlagi tega kliničnega znaka, imenovanega Erythema migrans, takoj začel z zdravljenjem z antibiotikom Sumamed, brez čakanja na krvne preiskave. To je ključno, saj je zgodnje zdravljenje borelioze pogoj za uspešno okrevanje.
Vendar pa je pomembno poudariti, da obročni izpuščaj, ki je znak okužbe z Borelijo, običajno ne srbi in ne boli. Pojav obročnega izpuščaja, ki ga ne spremljajo drugi klinični znaki, predstavlja I. fazo okužbe z borelio, ki je ozdravljiva, še preden bi nastopile trajne okvare.
Druga faza borelioze
V drugi fazi bakterije prodrejo v krvi in limfo in se preko njiju prenesejo v različne organe. Napadejo lahko centralni živčni sistem, kjer lahko bolnik zboli za meningitisom ali encefalopatijo, pojavijo se lahko poškodbe možganskih, perifernih in očesnih živcev. Dodatno lahko nastopijo motnje v delovanju srca in vnetje srčne mišice. Bakterije lahko napadejo sklepe in mišice, kjer povzročajo hude bolečine.
Čeprav je zgodnje zdravljenje ključno, se včasih pojavijo dvomi glede popolne učinkovitosti terapije. V enem od primerov je mož dobil Sumamed zaradi suma na boreliozo (rdeča lisa, slabo počutje, vročina), po enem tednu se je počutil bolje, nato pa zbolel s simptomi, podobnimi gripi (kašelj, boleči sklepi). Čeprav je zdravnica menila, da gre za virozo, se postavlja vprašanje, ali bi to lahko bila 2. faza borelioze. V takih primerih je pomembno natančno spremljanje in morebitne dodatne preiskave.
Tretja faza borelioze
Tretja faza nastopi nekaj let po okužbi. V tem stadiju so lahko posledice okužbe že trajne in težko ozdravljive. Zato je ključnega pomena zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni.
Kaj storiti po ugrizu klopa - Raziskovalni center za lajmsko boreliozo Johns Hopkins
Borelioza v nosečnosti
Posebej pomembno vprašanje predstavlja borelioza v času nosečnosti. Dokazan je transplacentarni prenos borelije z matere na plod. Okvare ploda so najhujše, če pride do okužbe v prvem trimesečju nosečnosti. Zato je izjemno pomembno, da nosečnico ob ugotovitvi borelioze nemudoma zdravimo in nato skrbno spremljamo celo nosečnost in tudi po porodu. Pri nosečnicah se za zgodnjo obliko borelioze priporoča celo intravenozno zdravljenje, saj peroralno včasih ni dovolj učinkovito.
V primeru, ko je do okužbe prišlo pred nosečnostjo ali v drugem trimesečju, so podatki o prenosu in posledicah manj jasni, vendar je skrb za otroka upravičena. V primeru pozitivnega testa na boreliozo v nosečnosti, tudi če je bila pred mesecem že jemala antibiotike, je ključno posvetovanje z infektologom in ginekologom, ki bosta določila ustrezno nadaljnje zdravljenje in spremljanje. Pozitiven rezultat protiteles še ne pomeni, da so v telesu še žive spirhoete borelije, temveč le, da je bil posameznik v stiku z borelijo in je proti njej tvoril protitelesa. Zdravljenje je specifično in se ga lahko varno opravi tudi v nosečnosti.
Diagnostika in zdravljenje borelioze
Lymsko boreliozo se zdravi prvenstveno z antibiotiki. Prej ko se začne zdravljenje borelioze, večja je verjetnost za uspešno okrebvanje. Če so vam predpisani antibiotiki, je pomembno, da zaključite zdravljenje z njimi, tudi če se že počutite bolje. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo vse bakterije uničene. Nekateri antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje lymske borelioze, lahko vašo kožo naredijo bolj občutljivo na sončno svetlobo.
Diagnostika
Diagnostika borelioze poteka na več načini. V primeru suma na okužbo s klopom in pojava značilnega obročnega izpuščaja (Erythema migrans), splošni zdravnik lahko začne z zdravljenjem takoj, brez čakanja na izvide krvnih preiskav. Kri se lahko odvzame pri splošnem zdravniku, včasih pa je zaradi obsežnejših preiskav potrebno obiskati Infekcijsko kliniko v Ljubljani. S krvnimi preiskavami iščemo prisotnost protiteles proti Boreliji. Pomembna je predvsem dinamika dogajanja in spremljanje porasta protiteles. Vendar je treba vedeti, da so vrednosti protiteles zgodaj v poteku okužbe lahko še zelo nizke, zato se za zdravljenje borelioze odločamo prvenstveno na osnovi klinične slike. Rezultati krvnih preiskav so lahko gotovi v dnevu, lahko pa nanje čakate tudi teden dni.
V primeru, da obročni izpuščaj ne izgine, se pojavljajo novi izpuščaji, ali pa se pojavljajo nejasne temperature, huda utrujenost ali bolečine v sklepih, se opravijo dodatne krvne preiskave, predvsem serološki testi na IgG in IgM. Če se obročni izpuščaj širi ali se pojavljajo novi izpuščaji, vas lahko splošni zdravnik napoti na Infekcijsko kliniko, kjer bi vam odvzeli vzorec kože za iskanje Borelij in izvedli dodatno zdravljenje.
Zdravljenje
Za zdravljenje borelioze se najpogosteje uporabljajo antibiotiki. Pri zdravljenju obročastega eritema (Erythema migrans) je pogosto uporabljen antibiotik Sumamed, običajno v odmerku 3 grame (6 dni po 500 mg). Vendar pa je treba poudariti, da dogovora o najboljšem zdravljenju postinfekcijske borelioze trenutno ni, to je predvsem zato, ker osnovni vzrok še ni jasen.
Pomembno je, da se zdravljenje z antibiotiki zaključi, tudi če se bolnik že počuti bolje. Nekateri antibiotiki lahko povzročijo povečano občutljivost kože na sončno svetlobo, zato je v času zdravljenja in po njem priporočljiva previdnost.
V primeru, da se pojavljajo težave, kot so bolečine v sklepih, glavoboli ali utrujenost, je smiselno opraviti krvne preiskave 3 do 6 mesecev po okužbi. Če pa se pojavljajo nove rdečine ali druge težave, je pregled krvi smiselno opraviti že prej, okoli 4-6 tednov po pojavu prvih znakov.
Zapleti in dolgotrajna borelioza
Kljub zdravljenju obstaja možnost, da borelioza ne izgine popolnoma ali se ponovi. V enem od primerov je sin po večkratnem zdravljenju za boreliozo še vedno imel pozitiven test na protitelesa. Izvid je pokazal IgG pozitiven, IgM pa pozitiven ali negativen, odvisno od metode testiranja. V takih primerih infektolog običajno odloči za opazovanje in ponovno kontrolo v primeru izrazite dinamike titrov. Protitelesa bodo verjetno ostala pozitivna več let, kar pa ne pomeni nujno, da je bolezen še aktivna.
Dolgotrajna okužba z borelijo, tudi po antibiotičnem zdravljenju, je tema raziskav. Nekatere študije kažejo, da lahko spirohete borelije preživijo antibiotično zdravljenje, kar lahko prispeva k vztrajajočim kroničnim simptomom pri nekaterih bolnikih. To predstavlja izziv za zdravnike in bolnike, saj je vprašanje, ali je v takih primerih potrebno dodatno ali drugačno zdravljenje.
Preprečevanje okužbe
Z upoštevanjem preprostih priporočil lahko bistveno zmanjšamo tveganje za okužbo z boreliozo. Posebno pozornost moramo nameniti pripravi pred sprehodom v gozd. Oblečemo si svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazimo. Po možnosti izberemo gladka oblačila, na katera se klop težje oprime. Po gozdu hodimo po uhojenih poteh in se izogibamo gosti podrasti. Uporabljajmo naravne repelente, ki ne vsebujejo DEET (dietiltoluamid), ki je izjemno nevarna kemikalija, saj draži sluznico, kožo in oči ter vpliva na živčni sistem. Kot učinkovit naravni repelent lahko uporabimo nekatera eterična olja: limonska trava, citronela, majaron, pelin ali limonin evkalipt. Posežemo lahko tudi po neemu, jabolčnemu kisu ali stroku česna.
Ob vrnitvi iz narave oblačila slečemo in operemo. Klop ob ugrizu sprosti v telo anestetik, zaradi česar ugriza ne čutimo. Zato je izrednega pomena, da se po prihodu domov stuširamo in opravimo temeljit pregled telesa. Borelioza se prenese na novega gostitelja v samo desetih minutah, vendar običajno potrebuje od 24 do 72 ur. Pri tem je hitrost prenosa odvisna predvsem od stanja imunskega sistema. Klopa pravilno odstranimo z uporabo koničaste pincete, ki jo kupimo v lekarnah ali drugih specializiranih trgovinah.
