Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki zahteva skrbno spremljanje zdravja bodoče mamice. Eden izmed ključnih vidikov preventivne zdravstvene oskrbe v tem obdobju je tudi skrb za zdravje materničnega vratu. Redni pregledi in ustrezne preiskave, vključno z brisom materničnega vratu, so ključni za zgodnje odkrivanje morebitnih predrakavih ali rakavih sprememb. Ta članek obravnava pomen brisa materničnega vratu med nosečnostjo, postopke, ki jih ginekologi izvajajo, ter razjasnjuje morebitne pomisleke in vprašanja, s katerimi se srečujejo nosečnice.
Pregledi v nosečnosti: Standardni postopki in njih pomen
Ginekologi priporočajo, da ženske obiščejo ginekologa pred načrtovano nosečnostjo za posvet in pregled pred zanositvijo. V primeru enoplodne normalne nosečnosti je predvidenih 10 pregledov. Prvi pregled naj bi se opravil med 8. in 10. tednom nosečnosti. Sledijo pregledi na 4 do 5 tednov do dopolnjenega 32. tedna nosečnosti, nato pa na 14 dni, od 38. tedna pa vsak teden do 40. tedna.
Prvi pregled med 8. in 10. tednom nosečnosti vključuje ginekološki pregled, merjenje telesne teže in krvnega tlaka. Opravijo se osnovne laboratorijske preiskave, kot so določitev krvne skupine in RhD faktorja, osnovna krvna slika, test na prisotnost protiteles (ICT), krvni sladkor, testi na sifilis, okužbo s Toksoplazmo gondi, HIV in hepatitis B, ter pregled urina. Ključen del tega pregleda je vaginalni ultrazvok, s katerim se potrdi nosečnost, določi njena lokacija (v maternici ali morebitna izvenmaternična nosečnost), število plodov, njihova vitalnost (navzočnost srčnih utripov), dolžina ploda za določitev pričakovanega termina poroda ter pregled maternice in jajčnikov. Ginekolog izda tudi materinsko knjižico, kamor se zapisujejo podatki o družinski in osebni anamnezi, predhodnih nosečnostih in trenutnem poteku nosečnosti. Na podlagi teh podatkov se nosečnico razvrsti v skupino s tvegano ali netvegano nosečnostjo. Nosečnici se svetuje o prehrani, delu, pomenu jemanja folne kisline, materinski šoli, pregledih v nosečnosti, gibanju in vzdrževanju telesne kondicije.
Bris materničnega vratu (PAP test): Preventiva proti raku
Preventivni bris materničnega vratu, znan tudi kot PAP test, se jemlje vsake 3 leta, neodvisno od nosečnosti. Slovenski ginekologi od leta 2003 izvajajo preventivne brise materničnega vratu za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu pri ženskah, starih med 20 in 64 let.
Humani papiloma virus (HPV) je družina virusov, ki okužijo človeške celice kože in sluznic, vključno z materničnim vratom. Obstaja več kot 200 različnih podtipov HPV, ki se prenašajo s spolnim stikom. Dolgotrajna okužba z visoko rizičnimi genotipi HPV je nujen vzrok za nastanek raka materničnega vratu (RMV). V Sloveniji letno odkrijejo okoli 144 primerov RMV. Pomembno je poudariti, da je RMV z zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb na materničnem vratu mogoče preprečiti.
V Sloveniji so v sodelovanju s citopatologi in onkologi leta 2003 uvedli presejalni program ZORA (Zgodnje Odkrivanje predrakavih in RAkavih sprememb na materničnem vratu). Namen programa ZORA je s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkriti tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. Zaželeno je, da bi spolno aktivne ženske hodile na ginekološke preglede vsako leto. Ker zgodnje predrakave spremembe pogosto ne povzročajo simptomov, ženske k zdravniku običajno pridejo šele takrat, ko je bolezen že napredovala.
Bris materničnega vratu je preprosta in neboleča presejalna preiskava, pri kateri se odvzamejo celice s površine materničnega vratu in pošljejo v citološki pregled. Če je test PAP negativen, se ženska ponovno naroči na bris čez tri leta. Pomembno je vedeti, da pozitiven test PAP še ne pomeni raka, saj rak materničnega vratu napreduje zelo počasi. Redni brisi omogočajo pravočasno odkrivanje zgodnjih sprememb.
HPV cepljenje in njegovi pomeni
Primarna preventiva pred okužbo z virusom HPV, ki je ključni dejavnik za nastanek raka materničnega vratu, je cepljenje. V Sloveniji sta registrirani dve cepivi: dvovalentno (proti HPV tipoma 16 in 18) in štirivalentno (proti HPV tipoma 16, 18, 6 in 11). Kljub cepljenju je zaradi obstoja drugih genotipov HPV, ki lahko povzročijo raka, še vedno nujno nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi.
V šolskem letu 2009/2010 so uvedli rutinsko, neobvezno in brezplačno cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom za deklice, stare 11 ali 12 let. Cepljenje moških proti okužbam s HPV je prav tako priporočljivo, saj okužba pri moških lahko povzroča raka zadnjika, penisa, ustnega dela žrela ter genitalne bradavice. Cepivo ni terapevtsko, zato je najučinkovitejše, če je opravljeno pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je cepljenje od leta 2009 brezplačno za deklice v 6. razredu osnovne šole, od nedavnega pa tudi za dečke, ter za zamudnice. Ostalim je cepljenje dostopno samoplačniško.
Posebne situacije: PAP test v nosečnosti
V primeru patološkega izvoda brisa materničnega vratu med nosečnostjo je pomembno slediti navodilom ginekologa. Kot je razvidno iz primera, ko je bila ženska noseča s PAP III in kasneje CIN II, ji je ginekolog pojasnil, da gre za blage do zmerne spremembe, ki še niso rakaste, in da načeloma ni posledic za otroka. Zdravljenje (konizacija) je bilo odloženo do obdobja po porodu.
Vendar pa je vprašanje, ali je v nosečnosti potreben odvzem brisa, odvisno od posamezne situacije. Nekateri ginekologi menijo, da v nosečnosti brisa načeloma ne jemljejo, ker je maternični vrat občutljiv in lahko pride do krvavitev. Drugi pa menijo, da je bris PAP mogoče vzeti tudi v nosečnosti, še posebej, če je od zadnjega pregleda minilo že tri leta, saj nosečnost lahko zaplete vodenje nosečnosti, če se pojavijo spremembe v smislu raka na materničnem vratu.
Prof. dr. Špela Smrkolj o HPV
Razumevanje rezultatov brisa materničnega vratu
Vrednosti brisa PAP se gibljejo od PAP I do PAP IV. Vrednosti PAP I in PAP II sta negativni, medtem ko PAP III označuje sumljiv izvid, PAP IV in PAP V pa sta pozitivna. Pri rezultatih PAP od III do PAP V je potrebna dodatna histološka kontrola, ki vključuje kolposkopijo (pregled materničnega vratu pod mikroskopom) in morebitno biopsijo (odščip tkiva).
Patološki izvidi brisa materničnega vratu se lahko razdelijo na nizko in visoko stopnjo sprememb. Blage celične spremembe (APC-N, PIL-NS) običajno zahtevajo kontrolni pregled čez šest mesecev. Hujše celične spremembe (APC-VS, PIL-VS) pa praviloma zahtevajo kolposkopijo in morebitno zdravljenje. Pomembno je poudariti, da patološki izvid brisa ne pomeni nujno raka, saj se spremembe pogosto spontano umirijo ali pa jih je mogoče uspešno zdraviti.
Kolposkopija in biopsija v nosečnosti
Kolposkopija je pregled materničnega vratu s posebnim mikroskopom, ki omogoča natančen vpogled v spremembe na površini materničnega vratu. Sam pregled kolposkopije ne vpliva na potek nosečnosti. Če se med kolposkopijo sumi na predrakave ali rakave spremembe, se lahko opravi biopsija, torej odščip majhnega koščka tkiva za nadaljnjo patohistološko preiskavo. Odvzem tkiva ni boleč, morebitna krvavitev pa je minimalna. Nosečnost ne pospeši prehoda predrakavih sprememb materničnega vratu v invazivnega raka.
Fiziološke in patološke spremembe materničnega vratu v nosečnosti
V nosečnosti se na materničnem vratu dogajajo tudi povsem fiziološke spremembe, ki so posledica hormonskih vplivov. Volumen materničnega vratu se poveča, tkivo se zrahlja, poveča se ožiljenost, kar povzroči spremembo barve (postane vijolično obarvan). Epitelij izloča več sluzi. Pojavijo se lahko decidualni polipi, ki lahko povzročijo krvavitve. Ker je maternični vrat v nosečnosti zelo prekrvljen, je tudi bolj ranljiv. Te spremembe običajno izginejo po porodu.
Poleg teh fizioloških sprememb pa ginekolog pri pregledu lahko opazi tudi patološke spremembe, ki jih uvrščamo v dve skupini: vnetne spremembe (cervicitisi) in predrakave spremembe. Vnetja spremlja obilen izcedek, mehurčki ali razjede. Predrakave spremembe pa se odkrivajo s citološkim brisom in dodatnimi preiskavami, kot sta kolposkopija in biopsija.
Zdravljenje predrakavih sprememb v nosečnosti
Zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu je odvisno od stopnje sprememb. Predrakave spremembe nizke stopnje (PIL-NS ali CIN 1) v večini primerov spontano izzvenijo brez zdravljenja, zato se praviloma ne zdravijo, priporočen pa je kontrolni pregled s triažnim testom HPV. Predrakave spremembe visoke stopnje (PIL-VS ali CIN 2 in CIN 3) ter AIS (adenokarcinom in situ) se praviloma zdravijo z operativnimi posegi, kot so ekscizija z električno zanko (LLETZ), konizacija ali redkeje destrukcija tkiva. Ti posegi se izvajajo ambulantno ali med kratko hospitalizacijo. V primeru nosečnosti se zdravljenje pogosto odloži do obdobja po porodu, če ni neposredne nevarnosti za invazivni rak.
Triažni test HPV
Triažni test HPV je diagnostični test, ki ga ginekolog opravi na kontrolnem pregledu ob točno določenih indikacijah, zlasti pri ženskah s patološkimi spremembami materničnega vratu nizke stopnje ali po zdravljenju predrakavih sprememb. Test odkriva prisotnost visokotveganih HPV in omogoča oceno tveganja za razvoj raka materničnega vratu. Negativen rezultat pomeni manjše tveganje, medtem ko pozitiven rezultat zahteva dodatno diagnostiko, čeprav ne pomeni nujno prisotnosti predrakavih sprememb ali raka.
Pomembno je poudariti, da se okužba s HPV pri večini žensk v enem do dveh letih spontano pozdravi. Vendar pa pri manjšem deležu okužba vztraja in lahko sčasoma vodi v predrakave ali rakave spremembe. Nepremišljena uporaba testa HPV, zlasti pri mladih ženskah z negotovim presejalnim izvidom, lahko povzroči več škode kot koristi, zato je ključna pravilna indikacija za testiranje.
Zaključek: Skrb za zdravje materničnega vratu skozi celotno nosečnost
Bris materničnega vratu je ključno orodje za zgodnje odkrivanje in preprečevanje raka materničnega vratu. Med nosečnostjo je skrb za zdravje materničnega vratu še posebej pomembna, saj lahko nekatere spremembe vplivajo na potek nosečnosti. Ginekologi skrbno spremljajo stanje nosečnice, opravljajo potrebne preglede in se odločajo za nadaljnje diagnostične in terapevtske postopke v skladu s sodobnimi smernicami. Z rednimi pregledi, upoštevanjem nasvetov strokovnjakov in sodelovanjem v presejalnih programih lahko ženske bistveno zmanjšajo tveganje za razvoj raka materničnega vratu in tako poskrbijo za svoje zdravje ter zdravje svojega nerojenega otroka.
tags: #bris #maternicnega #vratu #in #nosecnost