Zanositev in nosečnost pri ženskah z multiplo sklerozo (MS) sta tema, ki vzbuja veliko vprašanj in skrbi. Medtem ko MS ne bi smela vplivati na sposobnost ženske, da zanosi, je res, da ima približno ena od desetih žensk z MS težave z zanositvijo ali ohranitvijo nosečnosti. Zato je ključnega pomena temeljita informiranost in sodelovanje s strokovnjaki.
Razumevanje multiple skleroze in njene povezave z reproduktivnim zdravjem
Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem. Napada mielin, zaščitno ovojnico okrog živcev, kar povzroča vnetje in poškodbe mielina in živčnih fibril. Te poškodbe lahko vodijo do širokega spektra simptomov, ki vplivajo na različne telesne funkcije.
Kar zadeva plodnost, so težave s plodnostjo žensk z multiplo sklerozo primerljive z zdravimi ženskami. Vendar pa obstajajo določeni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Pomembno je izpostaviti, da imajo ženske z multiplo sklerozo, ki so podvržene zdravljenju neplodnosti, devetkrat višjo aktivnost bolezni v primerjavi z ženskami z multiplo sklerozo, katerih bolezen je v remisiji in ki se hkrati ne zdravijo za neplodnostjo. To nakazuje na pomembnost skrbnega načrtovanja in obvladovanja bolezni pred in med obravnavo neplodnosti.
Pri večini nosečnosti žensk z multiplo sklerozo je bolezen v remisiji. Študije, kot je tista, ki jo omenjata C. Confavreux in sodelavci, so pokazale, da je stopnja nosečnostnih zagonov v multipli sklerozi nižja v obdobju nosečnosti kot v obdobju po porodu. To pomeni, da je nosečnost pogosto obdobje relativne stabilnosti bolezni.
Načrtovanje nosečnosti z multiplo sklerozo
Preden se par odloči za zanositev, je priporočljivo, da se posvetuje z nevrologom in ginekologom. Ti strokovnjaki lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov MS in ocenijo splošno zdravstveno stanje ženske. Če ima ženska blago do zmerno MS z zagoni, bo nevrolog morda svetoval, da v času, ko želi zanositi, preneha jemati zdravilo za MS. Vendar pa je nadaljnje opazovanje in spremljanje bolezni ključnega pomena. Nekatera zdravila za MS so po drugi strani takšna, da jih lahko jemlje brez prekinitve, kar zmanjšuje tveganje za poslabšanje bolezni med načrtovanjem družine.
Če par, ki si neuspešno želi otroka, obišče ambulanto za zdravljenje neplodnosti, se postavi vprašanje, ali je MS vzrok za neplodnost ali samo za zmanjševanje ovarijske rezerve. Vendar pa MS sama po sebi po vsej verjetnosti ne povzroča neplodnosti. Strokovnjaki izvajajo postopke zunajtelesne oploditve zaradi različnih vzrokov neplodnosti, ne pa zaradi same MS.
Težava nastane z odlašanjem starševstva na poznejša leta. Reproduktivno obdobje je pri ženskah z MS namreč krajše. Po navedbah nekaterih virov imajo ženske z MS manj otrok, kar pa je verjetno posledica tako socialnih vzrokov kot izogibanja nosečnosti. Poleg tega poročajo, da je manjša možnost zanositve zaradi neravnovesja spolnih hormonov, bolezen pa povezujejo tudi z zmanjšano zalogo foliklov v jajčnikih.
Vpliv zdravljenja na plodnost
Pri nekaterih drugih boleznih, ki zahtevajo agresivnejše zdravljenje, kot je kemoterapija ali obsevanje, se lahko pojavi vpliv na plodnost. Pred začetkom zdravljenja se je koristno posvetovati s strokovnjakom za reprodukcijo. Zagotoviti je potrebno, da ima vsak kar najboljše možnosti, če bi želel kdaj v prihodnosti imeti otroka. Obstajajo blažje kemoterapije, vendar v splošnem velja, da je pri starosti nad 40 let plodnost po zdravljenju raka bistveno težje povrniti. Med kemoterapijo ali obsevanjem je mogoče jemati hormone za zaustavitev ovulacije, kar lahko pri nekaterih oblikah zdravljenja poveča možnosti za zanositev po zdravljenju. Največkrat se svetuje zamrznitev jajčec ali zarodkov, zadnje, če je dovolj časa za izvedbo postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Moški, ki si želijo otroka, lahko jemljejo večino zdravil za zdravljenje MS. Če pa jemljejo takšna, ki jih v času načrtovanja družine ne smejo, lahko začasno prenehajo jemanje in nadaljujejo, ko partnerica zanosi.
Druga obolenja in njihova povezava z nosečnostjo
Poleg multiple skleroze obstajajo tudi druga obolenja, ki lahko vplivajo na plodnost in potek nosečnosti.
- Rmatične bolezni: Večina revmatičnih bolezni ne vpliva na plodnost. Težave z zanositvijo se lahko pojavijo le pri določenih boleznih, predvsem pri t. i. sistemskih boleznih veziva, kot so sistemski eritematozni lupus in sistemska skleroza (skleroderma).
- Sistemski eritematozni lupus (SLE): Pri SLE obstaja večje tveganje za spontane splave po 10. tednu nosečnosti. Spontani splavi so večinoma povezani s prisotnostjo antifosfolipidnih protiteles v materinem krvnem obtoku. Antifosfolipidna protitelesa so avtoprotitelesa, ki so usmerjena proti lastnim fosfolipidom ali proti beljakovinam, ki se vežejo na fosfolipide. Tri najbolj poznane vrste antifosfolipidnih protiteles so antikardiolipinska protitelesa, protitelesa proti β2 glikoproteinu I in lupusni antikoagulanti. Ta protitelesa lahko vplivajo na funkcijo posteljice, kar lahko povzroči prezgodnjo prekinitev nosečnosti, zaostanek v plodovi rasti, preeklampsijo (visok krvni tlak v času nosečnosti) in mrtvorojenost. Ženskam, ki so zaradi prisotnosti teh protiteles že imele spontane splave, pri ponovni nosečnosti predpisujejo zdravila proti strjevanju krvi, navadno aspirin in heparin. Vendar niso vsi splavi pri bolnicah s SLE povezani s prisotnostjo antifosfolipidnih protiteles.
- Cistična fibroza: Cistična fibroza je dedna bolezen, ki prizadene eksokrine žleze, zaradi česar je njihova sluz pregosta in maši izvodila. Ženske s cistično fibrozo imajo slabšo prognozo za zanositev in nosečnost, pogosto pa imajo neprehodne jajcevode. Kljub temu je zanositev v posebnih pogojih mogoča.
- Sladkorna bolezen: Slabo zdravljena sladkorna bolezen je povezana s povečanim tveganjem splava v prvih treh mesecih nosečnosti. Težave z zanositvijo imajo lahko ženske s sladkorno boleznijo tipa 2, če so pretežke ali če imajo policistične jajčnike. V času načrtovanja nosečnosti se praviloma uvede vsaj začasno insulin.
- Bolezni ščitnice: Bolezni ščitnice, kot sta Gravesova bolezen ali Hashimotov tiroiditis, lahko ovulacijo popolnoma ustavita. Pred zanositvijo mora biti bolezen ščitnice urejena, odmerek zdravil za uravnavanje ščitničnih hormonov pa se mora pred zanositvijo in med nosečnostjo pogosto povečati.
- Kronična obolenja jeter ali ledvic: Ta obolenja lahko vplivajo na plodnost, ker vplivajo na hipofizo in s tem motijo izločanje hormonov, potrebnih za uravnavanje menstrualnega ciklusa.
- Srčno-žilna obolenja: Resnejša srčno-žilna obolenja so lahko posredni vzrok neplodnosti oz. lahko privedejo do večje spontane splavnosti.
- Druga obolenja: Posebna pozornost je potrebna pri bolnicah s hepatitisom B, HIV, AIDS-om, nekaterimi krvnimi boleznimi, kot sta srpastocelična anemija in talasemija.
Nevidni simptomi multiple skleroze
Vloga sodobne medicine
Sodobna medicina ponuja številne možnosti za obvladovanje multipla skleroze in drugih kroničnih obolenj, kar omogoča ženskam z MS boljše možnosti za načrtovanje in izvedbo nosečnosti. Ključ do uspeha leži v zgodnjem odkrivanju, rednih posvetovanjih s strokovnjaki in individualiziranem pristopu k zdravljenju. Z ustrezno pripravo in podporo lahko ženske z multiplo sklerozo uspešno uresničijo svoje želje po materinstvu.