Pravilna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je ključnega pomena za dolgoročno zdravje tako matere kot razvijajočega se otroka. Vpliv prehranskih navad seže celo v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje ali presnovni vtis. V rodni dobi, zlasti v času načrtovanja nosečnosti, je pomembno, da si bodoča mati uredi prehrambne navade in poskrbi za zdrav življenjski slog. Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil.
Priporočila za Prehranjevanje v Nosečnosti in Med Dojenjem
Priporočajo se manjši obroki, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerja ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica). Srednje visoko telesno aktivna nosečnica naj bi v prvem tromesečju dnevno zaužila skupno v povprečju 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb. Za pokrivanje dodatnih potreb se priporoča še 250 kcal v drugem tromesečju oziroma 500 kcal v tretjem tromesečju. Doječa mati (v starosti med 25 in 51 let) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal. Omenjeno priporočilo temelji na predpostavki, da izvira ostali del energije iz maščobnih zalog doječe matere, ki so se nakopičile v času nosečnosti.
Odsvetovano Hujšanje Takoj po Porodu
Številne matere želijo že kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče. Zmerna izguba telesne mase in zmerno zmanjšanje maščobnega tkiva v času dojenja sta normalna in sprejemljiva. Doječim materam se odsvetujejo shujševalne diete oziroma pretirano hujšanje, čeprav obstajajo na tržišču številne knjige in revije, ki to priporočajo.
Vegetarijanska Prehrana v Obdobju Nosečnosti in Dojenja
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano, ki jo lahko razdelimo na več vrst: pesco, delna, lakto-ovo, lakto, ovo, veganska, presnojeda, frutarijanska in makrobiotična. Pravilno sestavljene pesco, delna in lakto-ovo-vegetarijanska prehrana lahko zadovoljijo vsem prehranskim potrebam nosečnice in doječe matere. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (mesa, rib, rakov, školjk, maščob živalskega porekla - veganska, presnojeda in frutarijanska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe. Tveganje se še poveča, če kasneje tudi otrok uživa vegansko prehrano. Velja namreč, da bolj kot se omejuje izbor živil, večje je tveganje za pomanjkanje hranil.
Makrohranila v Prehrani Nosečnic in Doječih Mater
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Beljakovine so sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. Potrebe po beljakovinah in kalciju so med nosečnostjo in dojenjem povečane. Povečanim potrebam po beljakovinah se lahko zagotovi z dodatno porcijo mleka ali mlečnih izdelkov. Maščobe. Potrebe po maščobah se med nosečnostjo in dojenjem ne povečajo. Predstavljajo naj 30% dnevnega vnosa energije. Prekomerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izredno pomembna je sestava maščob. V največji možni meri se izogibajte trans maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe), nasičenih maščob naj bo do 10%, enkrat nasičenih maščob vsaj 10%, in večkrat nenasičenih maščob med 7 in 10% vnesene energije. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora, kot je oljčno olje, ki vsebuje veliko enkrat-nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob. Orehovo, konopljino, sojino olje in olje oljne repice vsebujejo linolno in a-linolensko kislino, esencialni maščobni kislini, ki ju telo samo ne more izdelati, zato ju mora dobiti s hrano. Dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK)), so zelo pomembne za razvoj dojenčkovih možganov (psihomotorični razvoj) in oči (predvsem ostrine vida) pred rojstvom in po njem, kot tudi za zdravje matere. Žene v rodnem obdobju, noseče in doječe matere naj bi zaužile vsaj 200 mg DHK na dan. Omenjene maščobne kisline se nahajajo predvsem v mastnih morskih ribah (sardine, slanik, skuša, losos). Ugodno vplivajo na sestavo krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) in znižujejo krvni tlak. Za nosečnice in doječe matere je pomembno, da uživajo morske ribe vsaj dvakrat na teden, od tega naj bi vsaj enkrat tedensko uživale mastne ribe. Ribe naj bodo pečene v pečici, kuhane v pari ali dušene v majhni količini olja, ne pa ocvrte v olju.
Nasičene in Trans Maščobe: Kaj Jesti in Česa Se Izogibati
V maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (še posebej v kokosovi in palmini maščobi) je veliko nasičenih maščobnih kislin, katerih uživanje želimo omejevati. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov zato posegajte po izdelkih z nižjo vsebnostjo maščob, pri izboru rastlinskih maščob pa posegajte predvsem po takšnih, ki vsebujejo več nenasičenih maščob (npr. oljčno olje). Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki se nahajajo predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd. Tudi trans maščob se v prehrani želimo izogibati, celo bolj kot nasičenih maščob. Poseben problem so industrijsko proizvedene trans maščobe, ki nastanejo pri hidrogeniranju rastlinskih olj za proizvodnjo trdih rastlinskih maščob (delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja), trans maščobe pa nastajajo tudi pri cvrenju in večkratnem segrevanju rastlinskih olj pri višjih temperaturah. Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Trans maščobe so dejavnik tveganja za bolezni srca, povečujejo koncentracijo LDL holesterola in trigliceridov v plazmi, povečajo vnetje notranje površine arterijske stene in povečajo tveganje za aritmijo. Uživanje trans maščob poveča tudi tveganje za razvoj raka prsi (celo do 75%), pri moških pa za razvoj neagresivnega raka prostate. Živila, ki lahko vsebujejo več industrijskih trans maščob so predvsem piškoti in krekrji, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati in druga živila, proizvedena z uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih olj. Omejite tudi uživanje ocvrtih živil.
Vitamini in Minerali: Ključni za Zdravje Matere in Otroka
Vitamini in minerali so za organizem esencialne organske kemijske snovi in imajo v človeškem telesu posebne biokemijske vloge. Organizmu so potrebni v zelo majhnih količinah. Ločimo med vodotopnimi (vitamini B skupine in vitamin C) in maščobotopnimi vitamini (vitamini A, D, E in K). Med nosečnostjo in dojenjem je potrebno nameniti še posebej veliko pozornosti predvsem vnosu vitaminov A (beta karoten), D, E, C, tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), B6, folne kisline (B9) in B12, ter mineralom kot so kalcij, magnezij, cink, železo in jod. V praksi to pomeni, da ni dovolj uživati večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. Hranilno bogata živila so tista, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil, npr. zelenjava, sadje in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in le malo drugih hranil ter zato v prehrani doječih mater niso zaželena, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije.
Dobri viri beta karotena (predstopnje vitamina A) so rdeča, oranžna in rumena zelenjava, kot so paprika, korenje, sladki krompir in jedilne buče ter temno zelena zelenjava, na primer špinača, brokoli in zelje, pa tudi nekatere vrste sadja. Najzanesljivejši vir vitamina D je sicer nastajanje le-tega v koži pod vplivom sončne svetlobe (UV-B žarki). Na območju nad 40° zemljepisne širine, kamor sodi tudi Slovenija, so najmočnejši UV-B žarki med 10. in 16. uro med aprilom in oktobrom. V tem času se že z manjšo izpostavljenostjo sončni svetlobi (15 minut dnevno) v dopoldanskem ali popoldanskem času tvori zadostna količina vitamina D v koži. Za zadostno tvorbo vitamina D je povsem dovolj običajna izpostavljenost soncu, do katere pride med hojo in običajnimi športnimi aktivnostmi. Poseben problem predstavlja obdobje jeseni in zime, ter popolno izogibanje soncu, ko prehranski vnos vitamina D postane nujen. Živila bogata z vitaminom D so predvsem ribje olje, morske ribe (losos, slanik, sardele), jajčni rumenjak, v manjši količini tudi kravje mleko, maslo. Živila, ki so pogosto obogatena z vitaminom D so na primer sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine in žita za zajtrk. Rezultati raziskav so pokazali, da velik delež slovenskih nosečnic glede na potrebe zaužije prenizke količine vitamina D. Tako v nosečnosti, kot v obdobju dojenja se svetuje dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil. Upoštevajoč najnovejše smernice (D-A-CH) se dnevno priporoča 20 µg vitamin D (800 mednarodnih enot).
V telesu so zaloge vitamina C zelo majhne, zato je pomembno, da nosečnica in doječa mati vsak dan uživata dovolj zelenjave in sadja, ki sta njegov glavni vir. Vitamin C sodeluje pri izgradnji novih tkiv, pomembno pa je tudi, da vitamin C povečuje absorpcijo železa iz rastlinskih živil (t.i. nehemsko železo). Priporočen odmerek folne kisline oziroma folatov (vitamin B9) pred in v začetku nosečnosti je 400 μg dnevno. Dobri naravni viri folne kisline so pekovski kvas, sojino olje, pšenični kalčki, brstični ohrovt, brokoli, pšenični otrobi, jajca, rjavi riž in zelena listnata zelenjava. Vitamin B12 se nahaja v živilih živalskega izvora - v mesu, ribah, jajcih, mleku in siru. Živila rastlinskega izvora vsebujejo nekaj vitamina B12 le tedaj, če so bila podvržena bakterijski fermentaciji (npr. kislo zelje), sicer pa ne.
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. V času dojenja pa so potrebe močno odvisne od tega ali ima doječa mati že menstruacijo. V času dojenja in odsotnosti menstruacije (t.i. amenoreja) so potrebe po železu kljub dojenju nižje, kot v času nosečnosti ali pred nosečnostjo, vendar le v primeru, če mati med porodom ni izgubila velikih količin krvi. Vašo preskrbljenost z železom med in po nosečnosti bo zato preverjal tudi zdravnik. Z železom bogata živila so sicer meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora, kjer se nahaja v obliki t.i. hemskega železa. Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. uživanje paprike ali pitje sveže stisnjenega pomarančnega soka. Nekatera živila in napitki, kot npr. V prehrani nosečnic in doječih mater je pogosto lahko kritičen tudi vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Poleg tega so kritične tudi doječe matere, mlajše od 25 let, kajti vsebnost kalcija v kosteh navadno narašča do 25 leta starosti. Kalcij je potreben za razvoj kosti dojenčka. V času nosečnosti in dojenja se zaradi povečanega izločanja joda s sečem povečajo tudi potrebe po jodu, mineralu, ki je sestavni del ščitničnih hormonov. Vsaj dvakrat na teden uživajte morske ribe, ki so dober vir joda. Najpomembnejši vir joda v prehrani prebivalcev Slovenije je jodirana sol, zato bodite pozorni, da posegate po takšni soli, ki je jodirana. Himalajske in druge kamene soli ter nejodirane morske soli niso pomemben vir joda.
Hidracija v Obdobju Nosečnosti in Dojenja
Dnevne potrebe po tekočini (s pijačo) se v času nosečnosti povečajo na 1.500 ml (7 kozarcev/dan), prav tako se potrebe povečajo tudi v času dojenja - na 1.700 ml (8,5 kozarcev/dan). Ob intenzivnem potenju ali vročini so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki so voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj. S povečano količino popite tekočine doječa mati ne more spodbuditi večje tvorbe mleka.
Holle Čaj za Dojenje: Sestava in Uporaba
Holle čaj za dojenje je nesladkan čaj, ki je namenjen podpori med nosečnostjo in ob dojenju. Sestava čaja vključuje: komarček (38%), kumino (30%), meliso (17%) in janež (15%). Holle čaj za dojenje lahko uživate redno proti koncu nosečnosti in v času dojenja. Priporočamo pitje 3-6 skodelic čaja na dan. Priprava je enostavna: prelijte 1 čajno vrečko z okoli 200 ml prekuhane vrele vode in pustite za 5-10 minut. Nato odstranite vrečko, pred pitjem pa ohladite čaj na okoli 37°C. Čajna mešanica "Čaj za doječe matere" poleg tega, da doječi materi dovaja tekočino, pospeši nastajanje in izločanje mleka ter ugodno deluje na prebavo doječe matere in dojenega otroka (preprečuje napenjanje in krče). Poleg zdrave in raznolike prehrane je za doječo mamo zelo pomembno, da popije dovolj tekočine.
Pomembnost Posameznih Sestavin v Čaju za Dojenje
Komarček izvira iz sredozemskega območja in je znan ne le po svojem okusu in vonju, ampak predvsem po svojih zdravstvenih učinkih. Komarčkovo seme vsebuje eterična olja, predvsem anetol in fenhon, ki blagodejno vplivajo na prebavni sistem. Za doječe mamice je komarčkov čaj izjemno koristen, saj naravno prispeva k udobju tako mamice kot tudi otroka. Dojeni otroci pogosto trpijo zaradi kolik in prebavnih težav, ki povzročajo nemir in jok. Redno pitje komarčkovega čaja med dojenjem lahko zmanjša napenjanje in olajša bolečine v trebuhu, tako pri mamici kot tudi pri otroku. Poleg olajšanja prebavnih težav je komarčkov čaj pri dojenju znan tudi po tem, da naravno podpira tvorbo materinega mleka. Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko komarček spodbuja proizvodnjo prolaktina, hormona, ki je ključen za laktacijo. Prolaktin je odgovoren za tvorbo in vzdrževanje proizvodnje materinega mleka. Podpora laktacije je za mnoge mamice ključna, zlasti v prvih tednih po porodu, ko se telo šele prilagaja novim potrebam. Čeprav je komarčkov čaj v obdobju dojenja uveljavljen kot varen, lahko njegovo uživanje med nosečnostjo zahteva določeno previdnost. V nosečnosti je komarček lahko koristen pri reševanju prebavnih težav, kot so napenjanje ali zgaga, vendar se priporoča zmerno uživanje in posvetovanje z zdravnikom. Priprava komarčkovega čaja je zelo preprosta. Za dosego optimalnih učinkov je dovolj, da eno čajno žličko zdrobljenih komarčkovih semen prelijete z vročo, vendar ne vrelo vodo. Čaj naj se namaka 10-15 minut, da se sprostijo vse pomembne snovi, nato ga precedite. Pomembno je imeti v mislih, da so učinki komarčkovega čaja lahko vidni šele po nekaj dneh redne uporabe. Mamice se morajo izogibati pretiranemu pitju čaja, saj lahko prevelik odmerek povzroči nasprotni učinek in povzroči napenjanje ali druge prebavne težave.
Kumina je znana po svojih prebavnih lastnostih in je pogosto uporabljena v čajih za dojenje zaradi svoje sposobnosti, da pomaga pri napenjanju in prebavnih težavah, tako pri materi kot pri dojenčku.
Melisa ima pomirjevalne učinke, ki lahko pomagajo zmanjšati stres in izboljšati kakovost spanja pri doječih materah, kar je ključnega pomena za dobro počutje in uspešno dojenje.
Janež je tradicionalno uporabljan za lajšanje prebavnih težav, vključno z napenjanjem in krči, ter naj bi spodbujal tudi tvorbo mleka.
Mechanism of a Mosquito Bite
Pomembnost Previdnosti pri Uporabi Zelišč v Nosečnosti in Med Dojenjem
Kot pri uporabi zdravil, ki jih dobimo v lekarni, je treba tudi z rastlinami ravnati preudarno, saj poleg ugodnih učinkov včasih povzročijo tudi neželene učinke. Nekatere zdravilne rastline niso primerne za uporabo v nosečnosti, čeprav njihova široka raba daje morda lažen občutek varnosti. Ena izmed skupin rastlin, ki v nosečnosti niso zaželene, so emenagogi, ki povzročajo krčenje maternice in lahko sprožijo splav. Tudi rastline z alkaloidi, rastline z eteričnimi olji ter odvajala z antrakinonskimi glikozidi se v nosečnosti odsvetujejo. Prav tako se odsvetuje uživanje rastlin, ki domnevno delujejo na hormonski sistem. Seveda gre v vseh primerih za večje količine zaužitega izvlečka droge, kar pomeni, da vam skodelica metinega čaja ne bo škodila, prav tako lahko še naprej dodajate cimet v jabolčni zavitek. Težave bi lahko nastopile pri uživanju večjih količin (več kot dve skodelici dnevno) dalj časa. Rastline, kot so ameriški slamnik za izboljšanje odpornosti organizma, baldrijan za pomirjanje, ingver proti slabosti, pa so v nosečnosti dokazano varne in se jih lahko uporablja, če nastopijo težave. Obstaja pa tudi nekaj rastlin, ki so med dojenjem celo priporočljive, saj spodbujajo laktacijo, tvorbo mleka. V čajnih mešanicah za spodbujanje dojenja so običajno kombinacije različnih zdravilnih rastlin, kot so kumina, sladki komarček, islandski lišaj, melisa, poprova meta, navadni sporiš in majaron. V času dojenja priporočamo poleg galenskih čajev za dojenje tudi vse tiste čaje v manjših količinah, ki bi jih smel uživati tudi dojenček.
Izdelek Holle GmbH
Holle čaj za dojenje je proizveden v Nemčiji za Holle GmbH, Baselstr.11, CH-4125 Riehen. Kontrola kakovosti poteka pod oznako DE-OKO-007/PV Kmetijstvo EU. Distributer za Slovenijo je Biomi d.o.o., Rošpoh-del 135b, 2351 Kamnica, SI.
Splošna Priporočila in Opozorila
POZOR - Kajenje škoduje tako zdravju matere kot otroka. Noseče in doječe matere naj ne kadijo, niti aktivno, niti pasivno. Nikotin zmanjšuje tvorbo materinega mleka, v katerega tudi prehaja. Kajenje katerega koli od staršev ali ostalih oseb v prisotnosti otroka ni primerno. Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono- in di-saharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni sladkorji v medu, sirupih ter sadnih koncentratih in sokovih (fruktoza in drugi naravno prisotni sladkorji). Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote, itd. Pri uživanju živil, nabranih v naravi, bodite pozorni, da ne bi pomotoma zaužili njim podobnih, ki so lahko smrtno nevarne. V primeru dodatnih vprašanj ali nejasnosti se obrnite na Farmakoinformativno službo Gorenjskih lekarn na telefon: 04 20 16 133.