Nosečnost je obdobje globokih čustvenih sprememb, ki jih doživljajo bodoče mamice. Poleg veselja in pričakovanja se lahko pojavijo tudi strahovi, skrb in žalost. Pogosto se postavlja vprašanje, ali ta čustva, zlasti jok, lahko škodujejo nerojenemu otroku. Ta članek raziskuje, kako čustveno stanje nosečnice vpliva na plod, od fizičnih do psiholoških vidikov, ter ponuja vpogled v to, kaj stroka pravi o tej pomembni temi.
Razumevanje strahov bodočih staršev
Tako kot nosečke poleg veselega pričakovanja dojenčka bremenijo tudi različni strahovi, tudi bodoči očetje v sebi skrivajo različne moške strahove. Eden izmed njih je strah pred neznanjem: "Na pomoč, prav nič ne vem o porodu in dojenčkih!" Povsem normalno je, da se bodoči očetje bojijo poroda in porodne sobe. Ji bom znal stati ob strani? Kaj pa, če ne bom prenesel pogleda na kri in rojevajočega dojenčka? Bi res rad videl, kako dojenček prodira skozi partnerkino vagino? In kaj pa, če bo šlo kaj narobe in bom izgubil tako otroka kot mojo drago? V idealnem svetu bo bodoči oče seveda prisoten pri porodu in z vsemi svojimi močmi podprl partnerko, ki rojeva njunega otroka. Toda včasih je to za moškega enostavno preveč. Zato ne zahtevajte od partnerja, da mora biti v porodni sobi. Kar pa še ne pomeni, da mu zato ni treba nič vedeti o porodu in dojenčkih. Prava podpora se začne že v nosečnosti. In to tudi tako, da se bodoči oče polno vključi v spremljanje nosečnosti in priprave na porod, četudi morda ne bo prisoten v porodni sobi.
Drugi pogost strah je: "Kaj pa, če bom slab oče?" Tale strah je pravzaprav zelo konstruktiven strah, saj bodočega očka potisne v razmišljanje o tem, kakšen oče želi postati. Pri tem se lahko odprejo številne rane iz njegovega otroštva in odnosa z lastnim očetom, zaradi katerega se je ta strah pravzaprav pojavil. Ker moški ne želi biti takšen oče kot je bil njegov oče. Res je, da so nezavedni vzorci, ki jih prinesemo iz primarne družine, močni in večinoma nezavedni, toda to še ne pomeni, da ne morete prerasti svojih staršev in postati boljši oče kot je bil vaš oče. Zato drage nosečnice, s svojim partnerjem se čim več pogovarjajte o tem, kakšen je po vašem mnenju dober oče. Bodita odprta in ne pozabita, da sta različna. In prav je tako. Otrok se bo veliko lažje razvijal v družini, kjer je različnost dobrodošla in sprejeta. Prav tako pa tudi napake, ki jih počne prav vsaka mama in oče. Ne glede na to, kako zelo se trudi biti dober starš.
Nekateri se bojijo, da "Otrok pomeni konec luštnega in zabavnega življenja". Nič več zabav ali filmskih večerov do jutra. Nič več sproščenega druženja s kolegi. Nič več jutranjega poležavanja in neprekinjena nočnega spanca. Nič več najinih potovanj in seksa sredi belega dneva. Ko pride dojenček, se konča vsa zabava in življenje postane samo še ena velika odgovornost in rutina. Res je, tudi to se ti lahko pripeti, ko postaneš oče. Če si to dovoliš seveda. Če se na otroka oba s partnerko dobro pripravita in se odločita, da ne bosta nikoli pozabila na vajinega prvega otroka - vajino partnerstvo, je lahko tudi življenje z dojenčkom oziroma otrokom zelo zabavno. Pravzaprav še bolj zabavno, saj so otroci pravi mojstri sproščenosti in igrivosti. Zato se s partnerko že v nosečnosti dogovorita, kako bosta poskrbela za čas samo za vaju, pa seveda tudi vsak samo zase. To je namreč ključno - da se vama življenje tudi potem, ko postaneta starša, ne vrti samo okrog otroka in družine.
Finančni pritisk je prav tako pogost strah: "Otroci so tako dragi! Bom sploh lahko poskrbel za svojo družino?" Tudi ta strah ima zelo konstruktivno naravo, saj otroci zares veliko stanejo oziroma pomenijo dodaten družinski strošek. Za moškega, ki se že po naravi počuti dolžnega, da poskrbi za svojo družico in mladičke, je zato ta finančni pritisk še toliko večji. Zato nikar ne odganjajte teh skrbi, temveč se jih lotite skupaj s partnerko in dobrim finančnim načrtom. In pri tem ne pozabite, da ne vzgajata kraljevskega otroka, ki mora imeti vse najboljše in najdražje na svetu. Vajin otrok najbolj na svetu potrebuje predvsem ljubezen in sprejemanje mame in očeta!
Še en strah se nanaša na intimnost: "Nič več seksa, sedaj sva starša." Že kar takoj na začetku je treba priznati, da prvo leto po porodu seksualno življenje pač ne more biti isto kot pred dojenčkom. In tudi potem odpadejo vse tiste spontane situacije kot pred otrokom, ko sta si po zajtrku, sredi poležavanja na kavču ali med potjo na morje zaželela prepustiti notranjemu ognju. Z otroci pač vse to odpade. Vsaj za nekaj let. Da ne omenjamo vseh tistih sicer povsem nedolžnih motenj, ko se končno vendarle spravita v akcijo - od dojenčkovega joka do radovednega pogleda dveletnika, ki se je sredi noči zbudil in je pritaval v vajino spalnico. Toda, to še ne pomeni, da se lahko kar poslovite od seksa! Brez skrbi, tudi starši seksajo. Ker, kako pa bi prišli do drugega, tretjega, četrtega … otroka?! Zato bodimo realni. Res je, manj bo priložnosti in velikokrat boste tako utrujeni, da vam enostavno ne bo do seksa, četudi ste čez dan sanjarili o njem. Najboljša obramba pred morebitno seksualno sušo je … odkrit pogovor. Ja, prav ste prebrali. Če si bosta s partnerko vzela dovolj čas za odkrit pogovor tudi o seksualnih željah in hrepenenjih, bo že samo to vzbudilo tisto neustavljivo željo, ki lahko premaga tudi ovire v obliki dojenčka v sosednji sobi. Zato nikar ne omahujte in partnerki pošljite nagajiv sms, če ste se v službi spomnili vajinega seksualnega življenja pred otrokom. Nikar ne mislite, če ni imela časa, da bi se do potankosti uredila kot včasih in vas prav nič več ne gleda poželjivo, da si ne želi posteljnih aktivnosti. Presenetite jo! Morda boste tudi vi prijetno presenečeni.
Nazadnje, pogost je občutek, da "Otrok ji sedaj pomeni več kot jaz. Pravzaprav mene sploh več ne rabi." Dragi bodoči oče, prav imaš - odkar je postala mama, si pri partnerki nenadoma padel na drugo mesto. Ni čudno, da je veliko očetov ljubosumnih na tega malega kričača, ki mu je prevzel ne le vso partneričino pozornost, temveč tudi njeno telo. S prsmi vred, ki jih sploh noče spustiti! Vse to so normalni občutki, ki jih mora moški dati iz sebe. To seveda ne pomeni, da ga bo partnerka razumela in to lahko slišala (V resnici ga bo v večini primerov obsojala, kako je lahko tako egoističen in nezrel ter neočetovski!), zato se potožite prijatelju ali sodelavcu, ki je že oče. Razumel bo. In še nasvet dneva: Če ne želite biti le "pomagač" in tisti nevidni član družine, ki odnaša koš z umazanimi plenicami in prinaša hrano iz trgovine, se aktivno vključite v skrb za dojenčka in družinsko življenje. Ter partnerki pomagajte se spomniti, da ni samo mama, temveč tudi ženska in partnerka. Kot svetuje danski družinski terapevt Jesper Juul - postanite minister za partnerstvo, ki vsakodnevno skrbi za kakovostno partnersko življenje. Partnerka vam bo zelo hvaležna in kmalu boste uvideli, da kljub temu, da je trenutno nebogljen dojenček res na prvem mestu, na prestolu njenega Kralja še vedno trdno sedite vi. Njen partner, prijatelj, ljubimec in oče njenega otroka, ki ga točno sedaj zelo zelo potrebuje ob sebi.
Nasveti za novopečene očete za spopadanje s strahovi očetovstva | Univerza za očete
Vpliv čustev nosečnice na plod
Ko nosečnica joka, to običajno nima neposrednih škodljivih učinkov na otroka. Otrok je dobro zaščiten v plodovnici in obdan z amnijsko tekočino, ki deluje kot blazina in pregrada pred zunanjimi vplivi. Vendar pa lahko čustva posredno vplivajo na mater in posledično na otroka. Ko nosečnica doživlja močna čustva, kot so žalost, stres ali tesnoba, se lahko v njen krvni obtok sprostijo določeni hormoni, kot sta kortizol in adrenalin. Ti stresni hormoni lahko preidejo placento in dosežejo otroka. Kronični stres med nosečnostjo je povezan s potencialnimi tveganji, kot so večja verjetnost prezgodnjega poroda, nizka porodna teža in razvojne težave pri otroku. Pomembno se je zavedati, da je občasen jok ali žalost normalen del človeškega bitja, zato se (če v nosečnosti jočeš) nikar ne počuti krive zaradi doživljanja čustev. V kolikor se počutiš preobremenjeno ali potrebuješ podporo med nosečnostjo, se obrni na strokovno/zdravstveno pomoč.
Primer iz prakse prikazuje, kako lahko čustveno stanje vpliva na potek nosečnosti in otrokov razvoj. Ena izmed mamic je delila svojo izkušnjo: "Pri prvem otroku sem zaradi različnih osebnih razlogov jokala vso nosečnost, prav tako nisem veliko jedla, saj sem imela v prvih mesecih hude jutranje slabosti. V poznejših mesecih sem bila zelo depresivna in tudi takrat nisem veliko jedla. To je bila nosečnost z manjšim zapletom, otrok je imel na srcu bele lise, kar lahko kaže na to, da gre za otroka s posebnimi potrebami. Zdravnik je menil, da bo majhen otrok in da se bo morda celo predčasno rodil. Vendar pa je v 41. tednu. Bil je najbolj živahen in zdrav dojenček, kar sem jih videla v svoji družini in pri prijateljih. Imel je izjemna pljuča in njegov jok se je slišal po vsej bolnišnici. Zdravstveno je popolnoma v redu. Pravzaprav v svojem prvem letu ni zbolel, niti za navadnim prehladom. Precej redko. Vendar je imel veliko govorno zaostalost in ni mogel tvoriti pravih besed, dokler ni dopolnil 5 let. Izkazalo se je, da je bil občutljiv na zvok in zato ni mogel predelati tega, kar smo govorili. Dojenčki se učijo le prek nas. Razen tega nisem ugotovila ničesar, kar bi ga prizadelo. Je zelo pameten in zdrav otrok."
Pri drugem otroku je imela klinično depresijo v nosečnosti, ki je hormonska. Vso nosečnost je veliko jokala in včasih je bila ves dan brez hrane. Pri njem ni bilo nobenih zapletov. Bil je zelo aktiven in je brcal. Nobenih težav s težo. Pravzaprav je imela najlažji porod. Blagi krči, ni potrebovala epiduralne terapije, spala je ves čas poroda in otrok je prišel ven, ne da bi ga sploh potiskala. "Je najbolj prikupen in najbolj srečen otrok. Nikoli ni jokal ali se vznemirjal, razen če je bil lačen. Vedno se je veliko gibal in bil vesel. Zelo je sočuten in je tudi zgodaj začel govoriti. Vem, da zdravniki pravijo, da je jok škodljiv za dojenčke. Toda, kdo bi želel jokati, razen če je to nekaj, čemur se ni mogoče izogniti? Zato, mamice, ne skrbite, da bi škodovale svojemu otroku. Obremenjevanje lahko stanje le poslabša. Poskusite se čim bolj umiriti."
Vpliv zvokov in hrupa na plod
Močan hrup lahko poškoduje sluh nosečnice in tudi ploda. Zato se v nosečnosti ne zadržujte v bližini letala, ki vzleta, na rockovskem koncertu, sredi množice, ki meče petarde, na ognjemetu, v mizarski delavnici ali na gasilski veselici. Če je vaše delovno mesto zelo hrupno, se pogovorite z ginekologom in z delodajalcem, ker v času nosečnosti ne smete biti izpostavljeni hrupu. To pa ne pomeni, da morate utišati prav vse zvoke, da ne sme igrati radio na sobni jakosti ali da ne sme zalajati pes.
Otrok, ki ga pričakujete, ima sluh precej dobro razvit že pri 24 tednih. Informacije o zvokih, ki jih zazna s sluhom, se prenašajo do možganov, ki jih procesirajo. Med 27. in 30. tednom se tako plod že odziva na zvoke iz okolja. Opazili boste, da trzne, ko vam nenadoma zazvoni telefon, ki ga imate čisto blizu telesa. Ali to pomeni, da se mora nosečnica izogibati sesalniku, mikserju, sušilcu za lase in drugim gospodinjskim napravam, ki pogosto prebudijo plod, ko jih vključimo? Večina zvokov, ki jih mi zaznamo kot glasne, pridejo do plodu močno pridušeni. Zadušijo in stišajo jih stene maternice, mišice in maščobne obloge v trebušni votlini. Plod ima v notranjem ušesu amnijsko tekočino, kar še dodatno zaduši višje zvoke. Ko bo otrok rojen, bo zato slišal visoke tone veliko bolje, kot jih še v materinem telesu. Nizke tone pa amnijska tekočina priduši le malo. Otrok v vašem telesu zato dobro sliši tum-tum-tum basov.
Stalen hrup jakosti 90 do 100 decibelov lahko trajno poškoduje plodov sluh. Zaradi hrupa se tudi poveča možnost prezgodnjega poroda in možnost, da bo plod prelahek. Če pa je hrup občasen, na primer, če vam mojstri pridejo pobrusit parket, se poškodbe sluha pri plodu lahko pojavijo pri 100 do 110 decibelih. Da je bil nenadni zvok preglasen, boste vedeli, ker bo tako vznemiril otroka, ki ga nosite, da bo trznil, poskočil in se še nekaj časa nemirno premikal. To je neprijetno tudi za bodočo mamico. Tiha glasba na sobni jakosti pa plodu koristi. Pomirja bodočo mamico in ji ustvarja prijetno okolje, kar se prenaša na počutje plodu. Glasba pa vpliva tudi na možganske strukture plodu in otrok.
Do 20. tedna po oploditvi je dojenčkov sluh že relativno dobro razvit. Vendar pa zaradi plodovnice dojenček zunanji hrup sliši le zamolklo, medtem ko je hrup v materinem telesu precej glasen. Dojenček najbolj sliši materin glas, črevesne zvoke in srčni pulz. Tudi glasba lahko vpliva na plod. Klasična glasba ga pomirja, medtem ko rock glasba nanj deluje bolj razburljivo. Nekateri raziskovalci celo menijo, da dojenčka kasneje uspavajo pesmi, ki jih je njegova mama poslušala med nosečnostjo. Tudi nerojeni otrok že lahko sliši razliko med očetovim in materinim glasom. Mnoge bodoče starše skrbi, da lahko glasen hrup poškoduje sluh nerojenega otroka. Trajen in zelo glasen hrup med nosečnostjo, ki presega 90 decibelov, lahko pri otroku povzroči prirojeno izgubo sluha v visokem frekvenčnem območju. Poleg tega se poveča tveganje za prezgodnji porod. Iz tega razloga nosečnica ne sme opravljati dela v zelo hrupnem okolju. Po drugi strani pa zvoki, kot so loputanje vrat, ognjemet ali glasen krik zagotovo niso nevarni za vašega nerojenega otroka.
Zdrav življenjski slog v nosečnosti
V nosečnosti je izjemno pomembno, da bodoče mame redno hodijo na ginekološke preglede ter da posvečajo veliko pozornosti zdravju - tako telesnemu kot čustvenemu, prehrani in telesni aktivnosti. Pod srcem nosijo bitjece, za katerega lahko lepo poskrbijo z zdravim življenjskim slogom, saj neposredno vplivajo na razvoj in zdravje še nerojenega otročka.
Uravnotežena, raznolika in zdrava prehrana je ključna v vseh obdobjih življenja, še posebej pa v nosečnosti. Pomembna je za zdravje bodoče mamice in za razvoj ploda, kajti vse, kar zaužije nosečnica, deloma prejme tudi še nerojeni otroček. Zato mora vnesti dovolj hranil, beljakovin, vlaknin, tudi nekaj ogljikovih hidratov in maščob ter vitaminov in mineralov. Priporočljivo je dodajati folno kislino za preprečevanje nevroloških okvar ter po potrebi omega 3 maščobne kisline, kalcij in železo. Obroki naj bodo redni, skozi dan naj jih bo pet - trije glavni (zajtrk, kosilo in večerja) in dve malici. Treba je popiti dovolj tekočine, najbolje vode, in ne, ni treba jesti za dva.
Nosečnica naj se izogiba škodljivim snovem, kot so alkohol, tobak in prepovedane droge, saj negativno vplivajo na njeno zdravje in na razvoj ploda. Ob uživanju nanizanega je povečano tveganje za slabe izide nosečnosti, kot so prezgodnji porod, zastoj plodove rasti, smrt ploda ali novorojenčka. Dojenček se lahko rodi v svet s fetalnimi alkoholnimi motnjami, zaradi česar trpi posledice celo življenje. Bistvenega pomena je zdrav življenjski slog nosečnice z ustrezno prehrano in zmerno telesno aktivnostjo. Toleranca naj bo ničelna, saj je po opozorilih stroke preveč že en kozarec alkohola, že en sam cigaret in seveda prav tako neznatna količina droge. Omejitev je tudi pri jemanju nekaterih zdravil, zato se pred uživanjem vselej posvetujte z ginekologom ali zdravnikom.
Med nosečnostjo je priporočljiva zmerna vadba, saj izboljša razpoloženje in dvigne energijo. Med telesno aktivnostjo se namreč sproščajo hormoni sreče, kar seveda pozitivno vpliva na mamico in tudi na plodek. Z vadbo je mogoče omiliti nekatere nosečniške tegobe; manj boli križ, manj je utrujenosti in boljša je prebava. Nagrada pride tudi na koncu - ob porodu, ko se je treba zelo potruditi in ko se zahteva določeno stopnjo fizične pripravljenosti. Raziskave so celo pokazale, da imajo dojenčki telesno aktivnih nosečnic manj okvar srčkov in da hitreje razvijejo določene motorične sposobnosti. Tudi okrevanje po porodu je praviloma hitrejše in lažje ter kilogrami gredo prej dol. O vadbi se posvetujte z ginekologom, sicer pa so načeloma za zdravo nosečnico primerni hoja, plavanje, vaje z lažjimi utežmi ter joga, pilates in aerobika za nosečnice. Medtem se raje izogibajte športom, kjer je večje tveganje za poškodbe, padce in udarce, kot sta denimo kolesarjenje ali smučanje.
Poleg fizičnega je pomembno tudi čustveno zdravje. Stres, tesnoba in druge psihične težave lahko slabo vplivajo tudi na še nerojenega otročka. Duševno zdravje vpliva tudi na telesno; posledice duševnih težavah se lahko izrazijo v visokem krvnem pritisku ali nosečniški sladkorni bolezni. Stres in tesnoba lahko vplivata na razvoj možganov ploda, duševne težave lahko povečajo tveganje za zaplete pri porodu ter vodijo v težave pri navezovanju stikov z dojenčkom. Zato je ključnega pomena, da se nosečnica izogiba stresu in skrbem, ima ob sebi vso podporo in poišče pomoč, če je potrebno, pomagajo pa si lahko tudi s tehnikami sproščanja.
Nasveti za novopečene očete za spopadanje s strahovi očetovstva | Univerza za očete
Vpliv delovnega okolja in stresa
Raziskave so pokazale, da lahko delovno okolje in vsakdanji stres vplivata na razvoj ploda. Nosečnice, ki delajo več kot 25 ur na teden, imajo ob rojstvu otroke, ki tehtajo od 148 do 198 gramov manj od povprečja, obseg glave pa je skoraj za en centimeter manjši. Podobni rezultati so bili tudi pri tistih nosečnicah, ki so v službah preživele po več ur na nogah. Nosečnice, ki delajo na primer kot učiteljice ali trgovke, kjer večino časa preživijo na nogah, imajo večjo verjetnost, da se bo njihov otrok rodil občutno manjši. Ena od razlag je, da bolj fizično zahtevno delo lahko zmanjša pretok krvi do posteljice, omejuje količino hranilnih snovi in kisika, ki potujejo do ploda. Strokovnjaki ne vedo, zakaj bi preživljanje dolgih ur v službi imelo podoben učinek kot fizično zahtevno delo, ampak verjetno je to lahko posledica stresa. Poudariti je seveda treba, da manjši otroci niso nujno tudi manj zdravi, so pa bolj podvrženi težavam z dihanjem in srčnim napakam. Obstajajo tudi dokazi, da imajo taki otroci večje tveganje za poznejše učne težave in tudi razvojne probleme. Avtorji raziskave so delodajalcem svetovali, naj v službi poskrbijo, da bo bodočim mamicam čim bolj udobno. "Izboljšanje delovnega okolja je zelo pomembno, saj se delovna sila žensk v rodni dobi močno povečuje," so povedali avtorji raziskave.
Tina, nosečnica v 12. tednu, se je soočala s hudim stresom v službi, saj jo je šef nenehno pritiskal in žalil. Ko je povedala, da je noseča, je bil njegov prvi komentar, kdaj bo dala odpoved. To ji je povzročalo veliko skrbi, nespečnosti in glavobolov. Strokovni nasveti so ji svetovali, da se ne pusti maltretirati in da naj se pogovori s šefom o svojih pravicah, ali pa naj gre na bolniško. Odpovedi ji ni bilo treba dati, saj bi to bila le kapitulacija. V službi je pomembno, da jo spoštujejo in ji dajejo jasna navodila, ne pa da jo žalijo. Jok je v takih primerih lahko le ventilni mehanizem za odpravo stresa.
Druga nosečnica je delila svojo izkušnjo s partnerskimi težavami in prepiri v začetku nosečnosti. Kljub temu, da je bila zaskrbljena zaradi vpliva na otroka, se je izkazalo, da je otrok živahen in zdrav. To nakazuje, da obdobja stresa in joka morda niso vedno usodna, še posebej, če so občasna in če se partnerja trudita rešiti težave. Vendar pa je pomembno, da se nosečnica trudi ohranjati čim bolj mirno in pozitivno okolje za rast in razvoj svojega otroka.
Medicinski vidiki in genetski dejavniki
Na zdravje in razvoj ploda vplivajo tudi starost in zdravstveno stanje nosečnice ter genetski dejavniki. Ključnega pomena so redni ginekološki pregledi in preiskave, saj so bistveni za ohranjanje zdravja nosečnice in otročka ter za pravočasno prepoznavanje morebitnih zdravstvenih težav. V Sloveniji je dobro poskrbljeno za nadzor zdrave nosečnosti in bodoči mamici v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja pripadajo 10 sistematičnih pregledov in dve ultrazvočni preiskavi.
Nosečnica pa s svojim početjem in načinom življenja vseeno tudi ne more vplivati na določne dejavnike, ko gre za zdravje in razvoj ploda, recimo na genetiko, nekatera zdravstvena stanja in nepredvidljive zaplete. Tako so izven njenih rok genetske motnje, kromosomske in prirojene nepravilnosti, prav tako ne more preprečiti spontanega splava in nekaterih drugih nepričakovanih zapletov.
Glede na to, da je plod v maternici lahko "manjši od pričakovanega" iz več teoretičnih razlogov, je pomembno, da zdravniki natančno spremljajo razvoj otroka. Ti razlogi lahko vključujejo: da otrok dejansko ni majhen, ampak mlajši; da je majhen po naravi in bo vedno med manjšimi (dedovano po družinskih članih); da je majhen zaradi nezadostne kapacitete posteljice za prenos hranil in kisika, kar lahko spremljajo tudi manj plodovnice, moteni pretoki skozi žile in popkovnico, manjše gibanje otroka; ali pa da je majhen zaradi prirojene napake ali bolezensko zmanjšanega rastnega potenciala (kromosomske okvare, genetski sindromi). Slednji so sicer redki, vendar jih je treba upoštevati.
Pomembno je, da bodoče mamice, kolikor je le mogoče, dobro skrbijo za telesno in duševno zdravje, da se izogibajo škodljivim razvadam in da se redno udeležujejo predporodnih pregledov.