Vloga Centra za socialno delo (CSD) Murska Sobota pri podpori družinam, zlasti ob rojstvu otroka in v času starševstva, je ključnega pomena. Država si prizadeva ustvariti ustrezne pogoje za družine, da bi zagotovila visoko raven kakovosti življenja in varstvo vseh njenih članov, s posebnim poudarkom na otrocih. Na CSD Murska Sobota lahko starši in skrbniki pridobijo informacije ter uveljavljajo različne pravice, ki jim pripadajo v obdobju starševstva. Pomembno je zavedanje o rokih za vložitev vlog, ki so običajno do 15. v mesecu, da se zagotovi pravočasno obravnavo in izplačilo.
Pomoč ob rojstvu otroka in starševski dodatek
Ena izmed osnovnih pravic ob rojstvu otroka je pomoč ob rojstvu otroka, ki je namenjena nakupu osnovne opreme za novorojenčka. Do te pomoči so upravičeni vsi novorojenčki, katerih starši imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam tudi dejansko živijo. Poleg tega obstaja tudi starševski dodatek, ki predstavlja finančno podporo staršem v prvih mesecih otrokovega življenja.
Starševski dopust in nadomestila
Slovenija ponuja obsežne pravice v zvezi s starševskim dopustom, ki omogočajo staršem, da se posvetijo negi in varstvu otroka.
- Materinski dopust: Ta dopust traja 105 dni in omogoča polno odsotnost z dela, pri čemer je 15 dni obveznih.
- Očetovski dopust: Očetom pripada 15 koledarskih dni očetovskega dopusta, ki ga morajo izkoristiti do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je razširjena tudi na druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
- Starševski dopust: Ta dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev, kar skupaj znese 320 dni. Starševski dopust je mogoče izrabiti v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ključno je, da je 60 dni starševskega dopusta za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko si 60 dni zadrži kot neprenosljivih. Podobno lahko tudi oče prenese 100 dni starševskega dopusta na mater, pri čemer mu ostane 60 dni neprenosljivih. Pomembno je, da lahko oče svoje neprenosljive dni izrabi tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša.
Med izrabo teh dopustov se staršem izplačujejo ustrezna nadomestila. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov osnove. Medtem ko je materinsko nadomestilo navzgor neomejeno, sta najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo omejena na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge. V času trajanja pravice do nadomestila so upravičenci vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Delo krajši delovni čas zaradi starševstva in druge oblike podpore
Poleg dopustov in nadomestil, država nudi tudi druge oblike podpore za starše, ki jim omogočajo lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti:
- Pravica do dela krajši delovni čas zaradi starševstva: To pravico ima eden od staršev oziroma druga oseba, ki neguje in varuje otroka (npr. rejnik, skrbnik). Če oseba varuje enega otroka, ima pravico do dela krajši delovni čas do tretjega leta starosti otroka. V primeru varovanja najmanj dveh otrok, se ta pravica podaljša do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar pomeni, da mora eden od staršev delati najmanj 20 ur tedensko. Možno je tudi, da oba starša hkrati izrabljata pravico do krajšega delovnega časa, pri čemer skupna izraba ne sme presegati 20 ur tedensko.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Ta pravica je namenjena staršu, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, in sicer do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Obstajajo tudi specifične pravice za oskrbovalca družinskega člana in družinskega pomočnika, ki jim pripada delno plačilo za izgubljeni dohodek.
- Rejnine: CSD Murska Sobota obravnava tudi vloge za rejnine, ki so namenjene rejnikom za kritje stroškov in nagrado za njihovo skrb.
Dostop do strokovne pomoči in podpore
Poleg finančnih in pravnih vidikov starševstva, CSD Murska Sobota skrbi tudi za zagotavljanje dostopa do različnih oblik strokovne pomoči in podpore. V primeru hude duševne stiske ali nasilja se lahko posamezniki obrnejo na najbližji Center za duševno zdravje odraslih (CDZO) ali Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM). Te ustanove imajo multidisciplinarne ekipe strokovnjakov, ki so usposobljene za obravnavo nujnih primerov.
Osebni zdravniki in pediatri delujejo kot "vratarji" v zdravstveni sistem in lahko nudijo prvo pomoč ter usmerijo posameznike k ustreznim strokovnjakom. V primeru nujnih in kriznih stanj so na voljo tudi službe, kot so nujna medicinska pomoč in psihiatrične bolnišnice, ki nudijo takojšnjo oskrbo.
Za tiste, ki potrebujejo podporo pri blažjih duševnih stiskah ali želijo okrepiti svoje duševno zdravje, so na voljo brezplačne delavnice v Centrih za krepitev zdravja (CKZ) in Zdravstveno-vzgojnih centrih (ZVC), ki pokrivajo teme, kot so spoprijemanje s stresom, tesnobo in depresijo.
Študentske psihološke svetovalnice ter različne spletne platforme in zaupni telefoni (npr. TOM telefon, Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik) nudijo dodatno podporo in svetovanje, pogosto brezplačno in anonimno. V primeru, da se posameznik odloči za samoplačniško obravnavo, obstajajo tudi zasebni izvajalci, vendar je pri njihovi izbiri potrebna previdnost zaradi neurejene zakonodaje na področju psihoterapije.
Pomembno je poudariti, da je Center za socialno delo Pomurje kot proračunski uporabnik zavezan k usklajenemu delovanju sistema notranjega nadzora javnih financ, kar zagotavlja transparentnost in učinkovitost pri izvajanju nalog v dobrobit občanov.