Vedno več parov se sooča s težavami pri zanositvi. Včasih do zanositve sploh ne pride, drugič pa se nosečnost prezgodaj zaključi s spontanim splavom. Vzroki za neplodnost ali ponavljajoče izgube nosečnosti so lahko različni - od hormonskih, genetskih, imunoloških in hematoloških dejavnikov do infekcijskih in spolno prenosljivih bolezni. Včasih pa razlog za neplodnost ostane nepojasnjen. V Sloveniji se z neplodnostjo sooča že vsak 7. par, kar pomeni, da lahko govorimo o neplodnosti, ko par po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov ne more zanositi in donositi. Po tem obdobju lahko začnemo govoriti o neplodnosti in takrat pridejo v uporabo laboratorijski testi za odkrivanje neplodnosti. S tem se Slovenija uvršča v evropsko povprečje.
Pomemben korak na poti do uspešne nosečnosti je celovita diagnostika, ki vključuje tudi natančne laboratorijske preiskave. Te preiskave nam pomagajo odkriti morebitne hormonske, imunološke, genetske, infekcijske ali hematološke dejavnike, ki lahko močno vplivajo na plodnost, ugnezditev zarodka ali potek nosečnosti. Vsaka preiskava ima svoj namen in prispeva k boljšemu razumevanju individualnega zdravstvenega stanja posameznika.
Prvi koraki pri obravnavi neplodnosti
V Ambulanti za neplodnost izvajajo specialistične preglede ob težavah z zanositvijo, na katere vas bo napotil vaš osebni ginekolog po približno enem letu neuspešnih poskusov zanositve. Ker želijo, da bi bila vaša obravnava pri njih čim bolj optimalna, vas prosijo, da v vmesnem času do pregleda oddate kri za določitev hormonov, ki so nujno potrebni za vašo nadaljnjo obravnavo.
Pri prvem pregledu se boste seznanili s svojim zdravnikom, ki vas bo povprašal o vaših težavah in o boleznih, zdravilih in predhodnih operacijah. Zanimali ga bodo ginekološki podatki, kot so dolžina menstruacijskega ciklusa (od prvega dne predhodne menstruacije do prvega dne naslednje menstruacije), dolžina menstrualne krvavitve, bolečine med menstruacijami in spolnimi odnosi, morebitne predhodne nosečnosti in njihovi izidi. Sledil bo ginekološki in ultrazvočni pregled, s pomočjo katerih bo zdravnik ugotavljal, ali obstajajo organski vzroki za neplodnost.
Dodatno je pomembno obvestilo, da mora vaš partner opraviti spermiogram v Androloškem laboratoriju do vašega prvega pregleda. Spermiogram je nujno potreben za vse nadaljnje postopke. Partner potrebuje napotnico, ki jo pridobi pri osebnem zdravniku.
Nabor laboratorijskih preiskav za odkrivanje neplodnosti
Predlagani nabor preiskav je informativne narave in predstavlja pogosto uporabljene diagnostične preiskave na področju reproduktivne medicine. Svetujemo vam, da se o ustreznosti in zaporedju preiskav pogovorite s svojim ginekologom, specialistom reproduktivne medicine ali osebnim zdravnikom. Z znanjem in pravočasno diagnostiko lahko pomembno prispevate k razumevanju vzroka svojih težav in povečate možnosti za uspešno nosečnost.
Hormonske preiskave
Hormonske preiskave so ključne za oceno reproduktivnega zdravja žensk in moških. Z njimi lahko ugotovimo morebitna neravnovesja, ki vplivajo na plodnost.
- Folikel stimulirajoči hormon (FSH): FSH je hormon, ki ga proizvaja hipofiza in je ključen za stimulacijo rasti foliklov v jajčnikih pri ženskah ter za proizvodnjo spermijev pri moških. Raven FSH se običajno določa iz venske krvi in je pri ženskah z rednim menstruacijskim ciklusom priporočljivo, da se odvzem krvi opravi med 2. in 4. dnem ciklusa (med krvavitvijo).
- Luteinizirajoči hormon (LH): LH, ki se običajno določa skupaj s FSH, je povezan z normalnim delovanjem reproduktivnih organov. Pri ženskah LH znatno naraste med ovulacijo (običajno 10. do 14. dan ciklusa), ko jajčece dozori in je pripravljeno na oploditev, zato je uporaben marker za določanje ovulacije. Odvzem krvi za LH je pri ženskah z rednim ciklusom priporočljiv med 1. in 4. dnem ciklusa.
- Prolaktin (PRL): Prolaktin nastaja v hipofizi in njegova glavna naloga je vzpostavitev laktacije pri nosečnicah in doječih materah. Njegova vrednost sicer niha skozi dan, najvišje pa so vrednosti zjutraj po prebujanju. Na raven prolaktina lahko vplivajo stres, strah pred iglami in podobni dejavniki. Pri nekaterih preiskavah se opravi prolaktinski ritem, kjer se kri odvzame trikrat v časovnem obdobju ene ure, medtem ko pacientka počiva. Na prolaktin ciklus ne vpliva.
- Antimüllerjev hormon (AMH): AMH nastaja v celicah, ki obkrožajo folikle v jajčniku, in nam daje vpogled v ovarijsko rezervo. Nizke vrednosti AMH kažejo na nižjo ovarijsko rezervo in pričakovano nižjo odzivnost na stimulacijo jajčnikov. Odvzem krvi za AMH se lahko opravi kadarkoli v dnevu in kadarkoli v ciklusu, saj njegove vrednosti med cikli nihajo minimalno. Pomembno je vedeti, da na AMH vpliva jemanje kontracepcije, ki praviloma vrednost zniža.
- Hormoni ščitnice (TSH, fT3, fT4): TSH (hormon, ki ga proizvaja hipofiza) uravnava delovanje ščitnice. Nepravilno delovanje ščitnice (hipotiroza ali hipertiroza) je lahko povezano s težavami pri zanositvi. Priporočljiv čas za odvzem krvi za ščitnične hormone je med 9. in 16. uro, saj na njih vpliva cirkadiani ritem.
- Progesteron in Estradiol: Ti hormoni so pomembni pri spremljanju ovulacije in pripravi maternične sluznice na ugnezditev zarodka. Običajno se določajo v dveh fazah ciklusa - v folikularni fazi (za oceno bazalne ravni) in v lutealni fazi (za potrditev ovulacije).
- Testosteron in SHBG (Spolno vezani globulini): Ti hormoni so pomembni tako pri ženskah kot pri moških. Povišane vrednosti testosterona pri ženskah so lahko znak sindroma policističnih jajčnikov (PCOS), ki je pogost vzrok neplodnosti.
Kako veste, če so vaši hormoni neuravnoteženi? | Dr. Taz, dr. med.
Preiskave za oceno ovarijske rezerve
- Antimüllerjev hormon (AMH): Kot že omenjeno, je AMH ključen pokazatelj ovarijske rezerve. Z deklico se rodi približno milijon foliklov, ob pričetku menstruacije pa jih je med 300.000 in 500.000. S starostjo in z vsakim ciklusom se to število zmanjšuje, zato je težko oceniti, koliko jih je še ostalo ženski, ki je stara 30 let in bi rada zanosila. AMH pomaga endokrinologom napovedati odziv telesa na stimulacijo jajčnikov in izbrati najboljšo strategijo za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP).
Preiskave plodnosti pri moškem
- Spermiogram: Ta preiskava oceni količino, gibljivost in obliko spermijev. Je nujno potreben za oceno moške plodnosti in je osnova za nadaljnje postopke.
Imunološke preiskave
Preiskave so namenjene ugotavljanju morebitnega neustreznega odziva imunskega sistema ženske na nosečnost. Prisotnost sistemskih avtoimunskih bolezni lahko vpliva na plodnost.
- Antitelesa proti spolno prenosljivim boleznim (klamidija, trihomona): Veliko spolno prenosljivih okužb pogosto poteka asimptomatsko, a vseeno povzročajo vnetje, poškodbe sluznice in neprehodnost jajcevodov, kar zmanjšuje plodnost. Poleg tega lahko povzročajo okužbo zarodka ali ploda ter povečajo verjetnost spontanega splava. Zdravljenje okužb lahko poveča možnosti za uspešno zanositev.
Hematološke preiskave
Motnje v strjevanju krvi in spremembe krvnih celic lahko pomembno vplivajo na proces ugnezditve zarodka, razvoj posteljice in vzdrževanje nosečnosti.
- Trombofilne motnje: Tako prirojene kot pridobljene trombofilne motnje povečujejo tveganje za nastanek krvnih strdkov, kar lahko vodi v mikrotromboze v posteljici.
- Splošna krvna slika (hemogram): Ta preiskava daje pregled nad različnimi krvničnimi celicami in lahko razkrije morebitne anemije ali druge nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na nosečnost.
- Posredni Coombsov test: Ta test pokaže prisotnost protiteles proti rdečim krvničkam v materini krvi. Negativen rezultat pomeni, da v materini krvi ni nevarnih protiteles. V primeru pozitivnega rezultata je lahko ogrožen plod, vendar se danes s sodobnimi metodami profilakse takšne težave večinoma uspešno obvladujejo. Pri Rh-D negativnih nosečnicah se test ponovi v 28. tednu nosečnosti.
Genetske preiskave
- Preiskava kariotipa: Analiza kromosomov se priporoča v določenih primerih neplodnosti ali ponavljajočih se splavov, saj lahko razkrije genetske nepravilnosti, ki vplivajo na sposobnost zanositve ali donositve zdrave nosečnosti.
Preiskave v nosečnosti
Laboratorijske preiskave so pomembne tudi med samo nosečnostjo za spremljanje zdravja matere in ploda ter zgodnje odkrivanje morebitnih težav.
- Test na sifilis: Sifilis je redek, a lahko močno okvari plod.
- Test na povzročitelja toksoplazmoze: Če nosečnica še ni prebolela toksoplazmoze, se test ponavlja dvakrat v nosečnosti.
- Test na hepatitis B: Ta test je obvezen za vse nosečnice.
- Dvojni in četverni hormonski test: Ti testi se izvajajo za oceno tveganja za kromosomske nepravilnosti pri plodu, kot je Downov sindrom.
- Testiranje na Streptokok skupine B (SA): Priporoča se odvzem brisa nožnice in zadnjika približno 4 tedne pred porodom.
- Krvni test za β-hCG (nosečniški hormon): Po prenosu zarodka v postopku OBMP se ženska čez približno 14 do 16 dni oglasi na kliniki za krvni test, s katerim se preveri prisotnost nosečniškega hormona. Njegova vrednost se spremlja in mora naraščati, kar je pokazatelj uspešne nosečnosti. Vrednosti β-hCG imajo velik razpon in so odvisne od hitrosti ugnezditve ter zgodnjega razvoja zarodka. Pomembno je spremljanje naraščanja vrednosti, saj naj bi se ta v 48-72 urah podvojila.
Kdaj in kako na odvzem krvi?
Na preiskave hormonov zaradi neplodnosti običajno napoti izbrani ginekolog. Preiskave se določajo iz venske krvi, ki jo lahko vzamete kadarkoli v dnevu. Ženske z rednim menstruacijskim ciklusom naj pridejo na odvzem krvi med 2. in 4. dnem ciklusa (med krvavitvijo). Za nekatere preiskave (npr. TSH, vitamin D) ciklus ne vpliva, vendar je dobro, da se odvzem opravi po 9. uri zjutraj. Pred testiranjem svetujete, da se posvetujete z zdravnikom ali ginekologom, saj je odvzem krvi treba opraviti v točno določenem delu ciklusa. Običajno je priporočljivo priti med 1. in 4. dnem ciklusa, med 9. in 16. uro, da se ugodijo vsem kriterijem za večino hormonskih preiskav.
Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP)
- Intrauterina inseminacija (IUI): To je postopek, ki ga poskusijo 3-6 krat in je uspešen v 10-15% v prvem poizkusu.
- Zunajtelesna oploditev (ZTO): Ta metoda je učinkovita v 30-40%. Pri ZTO jajčece oplodijo v laboratoriju, nato pa oplojeno jajčece zori do 7 dni, med katerim spremljajo morebitne kromosomske nepravilnosti.
Pomembnost sodelovanja in pravočasnih obravnav
Neplodnost je morda še vedno tabu tema, o kateri pari ne radi govorijo. Vendar pa je pomembno, da se pari, ki se soočajo s težavami, čim prej obrnejo na strokovnjake. V Sloveniji delujejo trije centri, ki se ukvarjajo z neplodnostjo, in obravnava poteka stopenjsko. Ko vas naročijo na obravnavo v center za neplodnost, morate v roku 5-7 delovnih dni poslati napotnico, ki vam jo izda izbrani ginekolog. Zaželeno je, da na prvi razgovor prideta oba s partnerjem. Če pridete sami, prinesite s seboj partnerjevo zdravstveno izkaznico in njegovo napotnico. V kolikor že imate kakršnekoli izvide, povezane z zdravljenjem neplodnosti ali kroničnimi boleznimi, prinesite fotokopije le-teh. Čakalna doba za prvo obravnavo za paciente, zavarovane preko ZZZS, je običajno 3 mesece.
Pomembno je poudariti, da zaradi organizacije dela v centru in zaradi timskega pristopa ni možno, da bi vse preiskave opravil zdravnik specialist, ki vas vodi. Nekatere preiskave lahko opravite v drugih zdravstvenih ustanovah, vendar se o tem morate prej pogovoriti z zdravnikom specialistom.
Z znanjem in pravočasno diagnostiko lahko pomembno prispevate k razumevanju vzroka svojih težav in povečate možnosti za uspešno nosečnost.