Koža je naš največji organ, ki opravlja številne ključne funkcije za naše telo, od zaščite pred zunanjimi vplivi do regulacije telesne temperature. Pri dojenčkih je koža še posebej občutljiva in zahteva posebno pozornost ter nežno nego. Razumevanje specifičnosti dojenčkove kože in pravilna nega lahko preprečita številne težave, kot so izpuščaji, draženje in vnetja. Ta članek ponuja podrobna navodila za čiščenje in nego dojenčkove kože, ki temeljijo na strokovnih nasvetih in najnovejših dognanjih.
Razvoj in posebnosti dojenčkove kože
Koža donošenega novorojenčka je v osnovi sestavljena enako kot koža odraslega človeka, iz treh plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja. Vendar pa obstajajo ključne razlike v primerjavi s kožo odraslih. Ob rojstvu je koža za okoli 50 % tanjša in manj poraščena. Povrhnjica in usnjica sta slabše povezani, kar vodi v slabšo funkcijo kožne pregrade, ki slabše zadrži vlago v koži. Je tanjša in manj pigmentirana od kože odraslih, lojnice in znojnice so manj aktivne. V nekaj dneh po rojstvu se pH kože zniža pod pet, kar je ključnega pomena, saj kisli kožni plašč ovira rast patogenih organizmov. Kljub temu je v prvih tednih pH-vrednost dojenčkove kože blizu nevtralne (pH 7), kar pomeni, da koža še ni sposobna nadzorovati rasti mikroorganizmov in je manj odporna proti okužbam. Šele skozi mesece rasti pridobiva podobno strukturo kot odrasli. Po šestem letu starosti pa otroška koža vedno bolj postaja podobna koži odraslih.
Pri polovici donošenih novorojencev so lahko prehodno lojnice prvih nekaj mesecev bolj aktivne zaradi vpliva materinih hormonov, ki se prenesejo preko posteljice. To lahko vodi v pojav drobnih rumenkastih bunčic na čelu, nosu in bradi, ki jih mamice po navadi poimenujejo kot »čiščenje kože«. Vendar pa se njihovo delovanje v nekaj mesecih ponovno zmanjša.
Osnovna nega in umivanje
Za zdravega novorojenčka posebna nega kože ni potrebna. Zadostuje redno vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in milom (pH 5,5-7) po predelih telesa, ki so izpostavljeni zunanjemu okolju in okoli telesnih odprtin. Do odpada popkovnice novorojenčka umivamo z vlažno krpo. Po tem ga lahko kopamo v primerno ogreti vodi (35-36 °C), kar preverimo s termometrom. Pri umivanju uporabimo samo vodo, ki ji lahko dodamo milo, ki ima podobno kisel pH kot koža. S tem ohranjamo naravno kislo plast kože, ki deluje protimikrobno. Izogibamo se alkalnim, odišavljenim milom, eteričnim oljem in dodatkom za penjenje vode, saj omenjeni izdelki odstranjujejo zaščitne maščobe in posledično dodatno izsušijo ter dražijo kožo.
Jutranje umivanje se začne z obrazom in postopoma prehodimo po telesu navzdol. Dojenčka je najbolje umivati z mlačno in prekuhano vodo. Enkrat tedensko ga lahko umijemo v kamilični kopeli. Skuhate kamilice, jih ohladite in precedite. Krpico pomočite vanje in z njo umijte otročka. Občasno lahko za umivanje uporabite tudi oljne robčke, vendar ne pretiravajte, saj lahko zamašijo kožne pore in izzovejo preobčutljivost. Čistilni robčki pridejo prav, ko se z dojenčkom odpravite na potovanje ali daljši sprehod, ko nimate možnosti dobiti čiste vode.
Temperature vode za kopanje naj bo prijetna, okrog 37 stopinj Celzija. Da preprečite izsušitev kože, dojenčka le občasno umijte tudi z milom. Dojenčki se ne umažejo tako kot odrasli, zato z uporabo mil ne pretiravajte. Dovolj je, če ga enkrat namilite, naslednjič pa okopate le v vodi in tako naprej. Pazite pa, da mila ne vsebujejo agresivnih dišav in sestavin, ki dražijo kožo.
Kopeli naj trajajo 5-7 minut, izvajamo jih vsaj dvakrat do trikrat tedensko. Pogostejše, daljše in vroče kopeli namreč izsušujejo kožo. Za lasišče uporabimo enake izdelke kot za ostalo kožo ali blage šampone. Po kopanju kožo popivnamo in je ne drgnemo. Na še malo vlažno kožo nanesemo negovalne pripravke brez dišav in umetnih konzervansov.
Nega specifičnih predelov
Nega ritke: Dojenčka previjte najmanj vsake tri ure, razen ponoči, če se ne pokaka. Ko se pokaka čez dan, ga morate takoj previti, da se mu koža na ritki ne vname. Predel, ki je v plenicah, morate negovati zelo skrbno, predvsem v vročih dneh, saj se takrat še raje pojavi plenični izpuščaj. Ko dojenčka odvijete, kožo dobro umijte in osušite, nato pa namažite z mazilom. Če utegnete, dojenčka pustite nekaj časa odvitega. Nikoli pa ga ne smete odvitega pustiti brez nadzora na previjalni mizi ali na drugi površini, s katere bi se lahko prekotalil in padel na tla!
Plenični izpuščaj je pogosta težava, ki nastane zaradi draženja kože z ostanki urina in blata pod plenico. Vlažno okolje plenice je idealen kraj za rast kvasovk ali bakterij. Dejavniki, ki povzročajo vnetje in draženje (dermatitis) dna dojenčkov, so tudi stiki s prebavnimi encimi v blatu ali amoniakom v urinu. Kemične snovi v nekaterih detergentih ali izdelkih za nego kože so lahko prav tako dražilne in celo alergene. Uporaba antibiotikov lahko zmoti ravnovesje dobrih bakterij. Preprost plenični izpuščaj lahko otroku povzroči nelagodje, obstaja pa tudi tveganje vnetja. Ko se plenični izpuščaj okuži, rdečico spremljajo rdeči mozolji v kožnih gubah, včasih z mehurčki, polnimi gnoja.
Za nego ritke uporabljajte plenice za enkratno uporabo, ki jih menjavajte na tri ure, oziroma ko so mokre in umazane. Ob previjanju kožo dobro umijte z vodo in milom ter dobro sperite. Uporabljajte kreme in losjone, ki so hipoalergeni, brez dišav in brez alkohola. Za predel pleničk redno uporabljajte zaščitno ali pomirjevalno kremo, ki vsebuje cink. Umijte dojenčkovo ritko s čistilom brez mila. Izogibajte se uporabi mil, saj so izjemno škodljiva za kožo in negativno vplivajo na njen pH ter jo izsušijo in dražijo. Če utegnete, dojenčka pustite nekaj časa odvitega, da se koža na zraku posuši.
Nega oči: Oči dojenčka potrebujejo skrbno nego. Vsako oko posebej očistite s svežo gazo, namočeno v toplo vodo, ali bombažno krpico. Čistite od zunanjega kotička navznoter. V primeru blažjega solzenja ali razdraženosti uporabite sterilno fiziološko raztopino.
Nega nosu: Za čiščenje nosu uporabite fiziološko raztopino. Dojenčka pri tem nagnite vznak. Še posebej pomembno je, da to storite pred dojenjem.
Nega ušes: Iz ušes očistite samo tisto ušesno maslo, ki je že priteklo iz sluhovoda. Po kopanju z brisačo obrišite zunanji del ušesa.
Nega gubic: V vročih dneh še posebej skrbno negujte dojenčkove gubice. Te ima za ušesi, pod pazduho, v dimljah, pod koleni, na vratu. Nežno in temeljito jih očistite, dobro osušite in nato namažite. Najboljše je mandljevo olje, primerno pa je tudi hladilno mazilo za ritko.
Kožne težave in bolezni pri dojenčkih
Nekatere kožne bolezni se pojavljajo izključno pri novorojenčkih in dojenčkih in so večinoma prehodnega značaja, druge pa so podobne kožnim boleznim odraslih.
Seboroični dermatitis (»temenice«): Pri dojenčkih se lahko zaradi močnejšega znojenja zamašijo izvodila znojnic in posledično po koži celotnega telesa opazimo drobne prozorne ali rdeče mehurčke in bunčice, otrok je zaradi srbeža lahko nemiren. V prvih nekaj mesecih, ko je še prisoten vpliv prenesenih materinih hormonov na otrokovo kožo, lahko pri dojenčkih opažamo pojav aken in znake seboroičnega dermatitisa. Pri seboroičnem dermatitisu opažamo na mestih kože, ki so bogate z lojnicami, debele mastne luske na pordeli podlagi, ki so lahko prisotne tudi v lasišču (t. i. temenice). Pred spanjem na prizadet del otrokovega lasišča nanesite nežno otroško olje. Zjutraj uporabite mehko otroško krtačo ali zobno ščetko in previdno krtačite dojenčkovo lasišče. Pazite, da s krtačenjem ne pretiravate. Pred uporabo katerega koli otroškega olja, ki ga čez noč nanesete na lasišče vašega otroka za zdravljenje temenic, vedno najprej preizkusite olje na otrokovi koži za morebitne kožne reakcije.
Aknice novorojenčkov: V prvih tednih dobi veliko dojenčkov po obrazu drobne mozolje. Ti nastanejo zaradi spolnih hormonov, ki jih ima dojenček v krvi še iz obdobja pred rojstvom. Ker se hormoni postopoma razgrajujejo, tudi mozoljčki postopoma izginejo.
Vročinski izpuščaj: Vročinski izpuščaj se pojavi, ko se otrokova koža preveč segreje in se otrok poti. Za preprečevanje vročinskih izpuščajev poskrbite, da vaš dojenček ni pretoplo oblečen ter da njegova oblačila niso pretesna, in izogibajte se oblačilom, ki so težka in koži ne pustijo dihati. Raje izbirajte lahke in mehke tkanine na osnovi bombaža. Če je vašemu dojenčku pogosto toplo, poskrbite, da je soba, v kateri spi, nekoliko hladnejša. Tako bo dojenčku bolj udobno in tudi tveganje za nastanek vročinskega izpuščaja bo manjše. Najboljši način nege vročinskega izpuščaja je, da kožo nežno umijemo z blagimi izdelki in jo nato navlažimo z obogatenim losjonom, ki jo ščiti.
Atopijski dermatitis (ekcem, otroški ekcem, nevrodermitis): Pri dojenčkih in predšolskih otrocih pogosto vidimo nenevarne rdečkaste izpuščaje ob virusnih okužbah, ki v nekaj tednih spontano izvenijo. Atopijski dermatitis oziroma otroški ekcem ali nevrodermitis je kronično, nenalezljivo vnetje kože, na katerega vpliva več dejavnikov, med katerimi je pomembna tudi dednost. Bolezen se v akutni fazi kaže s srbečo, vneto, rdečo in rosečo kožo. V kronični fazi je koža izrazito izsušena in zaradi praskanja postane zadebeljena. Tako spremenjena koža je dovzetna za okužbe, ki bolezen še poslabšajo. Najpomembnejša je redna in pravilna nega kože, za katero veljajo enaka navodila kot za nego suhe in občutljive otroške kože.
Ekcem pri dojenčkih: simptomi, sprožilci in zdravljenje
Ko se ekcem novorojenčka vname, da bi zmanjšali vnetje in srbenje, dermatologi in pediatri praviloma predpišejo topične kortikosteroidne kreme, ki jih je treba uporabljati enkrat na dan, najbolje ponoči. Odločite se za mlačne prhe ali kopeli, ki niso toplejše od 37 stopinj. Kreme nanesite v 10 minutah po otrokovem tuširanju ali kopeli. Nenazadnje, ne pozabite rezati in piliti nohtov, da jim preprečite, da bi si poškodovali kožo. Študija PEBBLES podpira redno uporabo negovalnih preparatov pri otrocih s suho kožo in pri novorojenčkih, ki imajo v družini prisotno atopijo kot preventivo pred pojavom atopijskega dermatitisa. Pri vneti koži prehodno do umiritve vnetja uporabljamo lokalne kortikosteroidne pripravke in topikalne imunomodulatorje (takrolimus, pimekrolimus), ki delujejo protivnetno in umirjajo srbež. Pri redkih hujših primerih uporabljamo tudi fototerapijo in sistemsko zdravljenje.
Pri otrocih se lahko v vseh starostnih obdobjih pojavi atopijski dermatitis oziroma otroški ekcem ali nevrodermitis. Gre za kronično, nenalezljivo vnetje kože, pojasnjuje strokovnjakinja in dodaja, da nanj vpliva več dejavnikov, med katerimi je pomembna tudi dednost. Bolezen se v akutni fazi kaže s srbečo, vneto, rdečo in rosečo kožo. V kronični fazi je koža izrazito izsušena in zaradi praskanja postane zadebeljena. Tako spremenjena koža je dovzetna za okužbe, ki bolezen še poslabšajo. Najpomembnejša je redna in pravilna nega kože, za katero veljajo enaka navodila kot za nego suhe in občutljive otroške kože. Študija PEBBLES podpira redno uporabo negovalnih preparatov pri otrocih s suho kožo in pri novorojenčkih, ki imajo v družini prisotno atopijo kot preventivo pred pojavom atopijskega dermatitisa. Pri vneti koži prehodno do umiritve vnetja uporabljamo lokalne kortikosteroidne pripravke in topikalne imunomodulatorje (takrolimus, pimekrolimus), ki delujejo protivnetno in umirjajo srbež. Pri redkih hujših primerih uporabljamo tudi fototerapijo in sistemsko zdravljenje.
Atopijski dermatitis se pojavi v zgodnjem otroštvu, v 90 % se razvije do petega leta otrokove starosti. Če ima vaš otrok ekcem, mu poskusite preprečiti praskanje, saj se s tem ekcem in srbenje še poslabšata. Poskusite se tudi izogibati volnenim oblačilom. Volna lahko draži kožo in povzroči srbenje ter druge simptome ekcema.
Zimski ekcem (asteatotični dermatitis): V zimskem času in sezoni centralnega ogrevanja se lahko kot posledica izsušene kože pojavi »zimski ekcem«, ki ga pogosto opažamo tudi pri starostnikih. Opažamo pojav srbečih in pekočih pordelih, luščečih žarišč po izteznih delih okončin, najpogosteje na golenih. Pri otrocih so spremembe večkrat prisotne tudi po licih. Najboljša preventiva pred zimskim ekcemom je ustrezna nega kože z negovalnimi mazili z višjim deležem maščob ter z dodatkom naravnih vlažilcev.
Numularni ekcematoidni dermatitis: Pri otrocih s suho kožo in nagnjenostjo k atopiji se lahko na izteznih delih spodnjih in zgornjih udov pojavijo okrogla, ostro omejena srbeča žarišča iz bunčic, mehurčkov in krast, ki spominjajo na kovanec. Ta oblika dermatitisa lahko traja več mesecev.
Virusne in bakterijske okužbe: Pri šolskih otrocih so pogostejše nalezljive otroške bolezni, ki se lahko prenesejo pri stiku z vrstniki v kampih, šoli, kopališču: npr. virusne bradavice, moluske, bakterijske okužbe (impetigo).
Zaščita pred zunanjimi vplivi
Ustrezna zaščita pred zunanjimi vplivi (veter, mraz, sonce) je ključnega pomena za ohranjanje zdravja dojenčkove kože.
Zaščita pred mrazom in vetrom: Pozimi na izpostavljene predele kože (roke in obraz) nanesemo zaščitno negovalno mastno kremo. V zimskem času je idealna nega s cold kremo, ki temelji na čebeljem vosku in je priporočljiva izbira za vse tipe kož, še posebej pa za suho kožo. Cold kreme kožo ovijejo v zaščitno odejo, jo nežno negujejo in ščitijo pred agresivnimi zunanjimi dejavniki ter preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode iz kože.
Zaščita pred soncem: Dojenčkov in otrok ne izpostavljamo neposredno sončni svetlobi. Zadržujejo naj se v senci, nosijo svetla oblačila z dolgimi rokavi, pokrivala za glavo in sončna očala. Posebej pomembno je izogibanje soncu med 10. in 16. uro, ko je UV-sevanje najmočnejše. Otroci, mlajši od treh let, ne smejo biti neposredno izpostavljeni soncu, saj je njihova koža bolj občutljiva na UV-žarke. Tudi če so dojenčki in otroci v senci, je potrebna zaščita pred dolgimi UVA žarki, saj ti škodljivi žarki še vedno lahko prodrejo v kožo vašega otroka. Dodatno po šestem mesecu starosti uporabljamo zaščitne sončne kreme z visokim faktorjem SPF in širokospektralno UVA- in UVB-zaščito, ki jih na kožo nanesemo pol ure pred izpostavitvijo soncu. Najbolj priporočljivo je uporabljati neodišavljene vodoodporne kreme na mineralni osnovi. Mazanje ponavljamo na dve uri ali po potrebi prej. Za otroško nego proti soncu je ANTHELIOS Dermo-Pediatrics SPF 50+ Baby Lotion losjon za dojenčke nežen, dobro prenašan in učinkovit, ponuja zelo visoko zaščito pred UVA, UVB in dolgimi UVA žarki.
Izbira negovalnih izdelkov
Pri izbiri kozmetičnih sredstev bodite pozorni tudi na sestavine, ki dražijo kožo. Najkvalitetnejša ne vsebujejo umetnih barvil, agresivnih dišav ter snovi, ki dražijo kožo. Za vašega malčka izbirajte kozmetiko, ki je pretežno naravnega izvora. Izdelki, ki jih priporoča 25.000 dermatologov, kot je La Roche-Posay, so posebej zasnovani za dojenčke, nagnjene k atopijskemu ekcemu, da vzporedno z zdravljenjem, ki ga je predpisal zdravnik, skrbijo za kožo vašega otroka. LIPIKAR Baume AP+ je nežen balzam, ki pomaga pomiriti suhost kože, nagnjene k atopičnemu ekcemu.
Če je koža mehka in voljna na otip, rožnate barve ter brez posebnosti, je zanjo primeren vlažilni izdelek, ki je običajno namenjen za telo in obraz hkrati. Po prhanju ali kopanju je otroka priporočljivo namazati z vlažilnim mlekom, ki bo kožo dodatno navlažil, nahranil in jo oskrbel z mehkobo. V primeru, da je koža izjemno suha in da se na določenih predelih celo lušči, svetujemo uporabo bogatejših krem in balzamov, ki temeljito hranijo kožo in jo oskrbijo z lipidi ali maščobami ter ji vračajo udobje.
Za perilo izberite hipoalergeni detergent za pranje, ki je varen za dojenčke. Izogibajte se uporabi mehčalcev.
Splošni nasveti za nego
Pri majhnih otrocih imate nadzor nad tem, s čim se želijo mazati, in lahko enostavno vplivate na izbiro izdelkov. Toda v trenutku, ko dobijo dostop do družabnih omrežij in trendov skincare, se lahko hitro zgodi, da bodo od vas vaši najstniki zahtevali retinol ali tonik s kislino. Pomembno je, da kože ne izsušujete preveč, saj je nagnjena k temu, da suhost nadomesti s prekomernim nastajanjem kožnega loja, kar lahko pri koži, nagnjeni k aknam, povzroči veliko poslabšanje. Posvet z dermatologom je zagotovo vedno priporočljiv.
Prej ko se otroci naučijo sistematične nege kože, bolje bo zanje. Ohranili jo bodo zdravo in sijočo za vse življenje. Starši so zaradi kožnih sprememb pri otrocih običajno precej zaskrbljeni. Če se pojavi manjša rdečina ali neprijeten občutek na koži, lahko vedno najprej poskusimo z nanosom negovalnih mazil. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša ali se celo poslabša, je potreben pregled pri pediatru ali dermatologu. Sveti laikov lahko vodijo k poslabšanju kožnega stanja.
Z dosledno in starosti otroka primerno nego lahko preprečite različne težave, kot so draženje ali nekateri znaki alergije. Če ima vaš otrok ekcem, mu poskusite preprečiti praskanje, saj se s tem ekcem in srbenje še poslabšata. Pri vneti koži prehodno do umiritve vnetja uporabljamo lokalne kortikosteroidne pripravke in topikalne imunomodulatorje (takrolimus, pimekrolimus), ki delujejo protivnetno in umirjajo srbež. Pri redkih hujših primerih uporabljamo tudi fototerapijo in sistemsko zdravljenje.
Pomembno je, da z dojenčkovo nežno kožo ravnate skrajno previdno. Izberite izdelke brez dišav, ki ne vsebujejo močnih sestavin, kot sta alkohol ali milo, in so posebej oblikovani za dojenčke.