Ciste na jajčnikih so pogosta ginekološka težava, ki lahko vpliva na žensko plodnost in potek nosečnosti. Čeprav večina cist ni nevarnih in izgine sama od sebe, lahko nekatere vrste in velikosti cist predstavljajo izziv pri zanositvi ali pa vplivajo na samo nosečnost. V tem članku bomo podrobno raziskali različne vidike cist na jajčnikih, njihovo diagnozo, zdravljenje ter predvsem njihov vpliv na sposobnost zanositve in potek nosečnosti.
Različne vrste cist na jajčnikih
Cista na jajčniku je vrečasta tvorba, napolnjena s tekočino ali poltrdno snovjo, ki nastane na enem ali obeh jajčnikih. Večina cist na jajčnikih je nenevarnih in nebolečih. Pogosto jih ženske sploh ne opazijo, odkrite pa so naključno med rednim ginekološkim pregledom ali ultrazvočno preiskavo medenice.
Najpogostejša cista na jajčniku je funkcionalna cista, ki nastane kot odziv na spremembe v telesu med menstrualnim ciklusom. Te vrste cist vključujejo:
- Folikularna cista: Nastane, ko folikel ne sprosti jajčeca, ampak ostane ujet v jajčniku in se razvije v cistično tvorbo. To onemogoči možnost oploditve v tem ciklusu. Zaradi povišanega izločanja estrogena, ki ga povzroča folikularna cista, lahko ženska opazi podaljšano obdobje plodne sluzi (več kot sedem dni trajajoča plodna sluz). V takem ciklusu se vrhunec plodne sluzi pojavi kasneje kot je za njen ciklus običajno, samo prepoznavanje plodnih znakov (vrhunca sluzi) pa je oteženo, saj se plodna sluz, zaradi pomanjkanja progesterona, počasneje suši in spreminja svoje značilnosti. Folikularna cista se običajno spontano razreši z nastopom krvavitve, že v naslednjem ciklusu pa lahko pričakujemo normalno ovulacijo s sprostitvijo jajčne celice.
- Cista rumenega telesca (lutealna cista): Razvije se v drugi polovici menstrualnega ciklusa. Ko se razviti folikel ne sprosti iz jajčnika, temveč ostane ujet v njem, namesto normalne ovulacije, se v drugi polovici menstrualnega ciklusa razvije cista, ki lahko vsebuje sledi krvi. Čeprav do sprostitve zrele jajčne celice ne pride, je folikel v tem primeru vseeno podvržen procesu luteinizacije in s tem prihaja tudi do tvorbe progesterona. Značilnost lutealne ciste je podaljšana lutealna faza, ki traja 16 dni ali več. Diagnosticiranje tega stanja je zahtevno, saj imajo ženske lahko navidezno popolnoma normalne cikluse. Ob nastopu krvavitve običajno lutealna cista izgine, naslednji ciklus pa je lahko že povsem normalen, z uspešno ovulacijo in možnostjo zanositve.
Obstajajo pa tudi druge vrste cist, ki niso povezane z menstrualnim ciklusom:
- Cistadenomi: Ciste, ki nastanejo iz tkiva jajčnika.
- Dermoidne ciste (teratomi): Ciste, ki vsebujejo različna tkiva, kot so lasje, zobje ali maščoba.
- Endometriomi ("čokoladne ciste"): Ciste, ki vsebujejo krvavo vsebino in so povezane z boleznijo endometrioze.
- Multikularne ciste: Ciste, ki imajo več predelkov.
Dejavniki, ki vplivajo na nastanek cist
Funkcionalna cista na jajčniku je običajen pojav in v večini primerov nenevarna tvorba, ki spontano izgine. Pravzaprav se vsaka ženska vsaj enkrat v življenju sreča s funkcionalno cisto na jajčniku, ne da bi to sploh opazila. Funkcionalna cista na jajčniku se pogosteje pojavlja v določenih okoliščinah:
- Pri ženskah po prekinitvi hormonske kontracepcije.
- V poporodnem obdobju.
- Pri težavah s ščitnico.
- V perimenopavzalnem obdobju.
- Zaradi stresa in živcev, ki vplivajo preko mediatorjev na menstruacijski ciklus.
Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je hormonska motnja, ki povzroča povečan volumen jajčnikov zaradi prisotnosti številnih majhnih foliklov (cist), ki se ne razvijejo in ne počijo. Vzrok za sindrom policističnih jajčnikov ni dobro razumljen, vendar lahko vključuje kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Simptomi vključujejo menstrualne nerednosti, čezmerno poraščenost, akne in debelost.
Vpliv cist na plodnost in zanositev
Glavna težava folikularne in lutealne ciste na jajčniku je, da v prizadetem menstrualnem ciklusu preprečita ovulacijo, zaradi česar oploditev ni mogoča. Če pa cista ni hormonsko aktivna in imate redne cikluse z ovulacijo, potem takšna cista sama po sebi ne bi smela biti problem pri zanositvi.
Primer iz prakse: Ženska, stara 37 let, mama 3-letnega fantka, je pri ginekologinji odkrila cisto na desnem jajčniku, velikosti 43 mm. Ginekologinja je sprva sumila, da bi cista lahko povzročila krvavitev sredi cikla in da bi lahko počila že v naslednjem ciklusu. Po 3 mesecih je bila cista še vedno prisotna, čeprav nekoliko manjša, kljub jemanju hormonskih tablet (progesteron). Ginekologinja je ocenila, da je cista premajhna za laparoskopsko odstranitev. Vprašanje, ki se je pojavilo, je bilo, zakaj vodna cista vztraja kljub hormonski terapiji. Glede na mnenje strokovnjaka, če gre za navadno, serozno, "vodno" cisto, nanjo z zdravili ali hormoni ne moremo vplivati. Takšno cisto je lahko le pustiti pri miru, če ne kaže znakov grožnje s spremembami v smeri raka (kar se zgodi izjemoma), ali pa jo odstraniti operativno (laparoskopija). Glede zanositve, bi cista bila problem le, če bi bila sama hormonsko aktivna, kar definitivno ni, če ženska ima redne, lastne cikluse. V tem primeru cista torej ne bi smela biti problem.
V drugem primeru je ženska prejela diagnozo multikularne ciste na desnem jajčniku, velikosti 75 x 46 mm, s tankimi stenami in hipoehogeno vsebino brez jasnih vključkov. Naročena je bila na laparoskopsko operacijo. Obstajal je namig, da bi omenjena cista lahko povzročala težave z zanositvijo, saj ji že več kot eno leto ni uspelo zanositi, kljub rednim ovulacijam in menstruacijam. Po operaciji je bilo nakazano, da bi ob laparoskopiji lahko preverili tudi prehodnost jajcevodov. Multilokularna cista omenjene velikosti je vsekakor primerno odstraniti. Običajno takšna cista ni hormonskega izvora, zato tudi ni verjetno, da bi ovirala zanositev. Tudi redne ovulacije govorijo proti takšnemu vplivu.
V primeru, ko je pri ultrazvočnem pregledu v nosečnosti odkrita cista na jajčniku, je ginekolog lahko komentiral, da če ženska ne bi mogla zanositi, bi zagotovo kot razlog imeli to cisto, in da je mali čudež, da je kljub njej zanosila. V takšnih primerih se cisto v nosečnosti običajno pusti pri miru do konca nosečnosti. Če cista ni "aktivna", potem le ta ne prepreči ovulacije in zato ne more priti do neplodnosti. Če cista ne poči sama, lahko kasneje zahteva operacijo.
Če imate majhne, vodene ciste, ki trajajo nekaj dni in nato počijo, pri čemer vas med tem močno boli, in se pojavljajo vsak ciklus, je pomembno preveriti, v kolikšni meri vplivajo na ovulacijo. Če ovulacija poteka, potem ni razloga za skrb glede zanositve.
Velikost ciste in njena potencialna nevarnost
Velikost ciste igra pomembno vlogo pri oceni njenega vpliva na plodnost in nosečnost.
- Majhne ciste (do 4 cm): Takšna cista, kot je bila opisana pri prvi primer ženske (43 mm), lahko predstavlja zgolj in samo mehanske probleme. Majhen tujek, ki je nenazadnje celo mehak, ne trd kot kak kos lesa ali kamna, niti mehansko ne bi motil ničesar v okolici maternice. Na zanositev in nosečnost ter nenazadnje porod tako majhna cista, ki komaj prekaša velikost normalnega jajčnega folikla, nima vpliva.
- Srednje velike ciste (4-8 cm): Te ciste lahko že povzročajo določene simptome in v nekaterih primerih lahko vplivajo na ovulacijo ali plodnost.
- Velike ciste (nad 8-10 cm): Pri kolikšni velikosti cista predstavlja mehansko moteč element je sicer različno, ampak začne se nekje pri premeru 8 do 10 cm. Velike ciste lahko povzročajo bolečine, pritisk na sosednje organe in v nekaterih primerih lahko vplivajo na plodnost ali zahtevajo kirurško odstranitev.
V primeru, ko je cista "krvava" (endometriom) in se večajo iz meseca v mesec po vsaki menstruaciji, jo je običajno treba odstraniti z operacijo. Če pa je cista "vodena", lahko izgine sama od sebe.
Diagnostika in zdravljenje cist na jajčnikih
Za postavitev diagnoze imajo zdravniki na voljo različne metode:
- Ultrazvok: Preiskava, pri kateri s pomočjo zvočnih valov določijo velikost in lokacijo cist ter ugotavljajo, ali so le-te napolnjene s tekočino, trdo ali poltrdo vsebino.
- Računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR) in pozitronska emisijska tomografija (PET): Natančne diagnostične preiskave, s katerimi lahko določijo pozicijo in razširjenost cist.
- Test ravni hormonov: Preiskava, pri kateri se v krvi določa raven nekaterih hormonov, kot npr. luteinizirajoči hormon (LH), folikule-stimulativni hormon (FSH), estradiol in testosteron.
- Laparoskopija: Metoda, pri kateri se s pomočjo posebne kamere (laparoskopa) pregleda notranjost trebušne votline. Po potrebi se naredi biopsija (odvzem) tkiva za testiranje.
- Krvni test: Preiskava proteina CA-125, ki je običajno zvišan pri ženskah z rakom na jajčnikih, ni pa nujno. CA-125 ima prav tako visoko stopnjo lažno pozitivnih rezultatov. Zato se zmeraj uporablja v kombinaciji še z drugimi preiskavami.
Potek zdravljenja se oblikuje glede na velikost in razširjenost cist ter simptome, ki so prisotni. Ponavadi pomagajo:
- Protibolečinska zdravila.
- Tople kopeli in topli obkladki na predelu trebušne votline.
- Hormonska kontracepcija (v nekaterih primerih lahko zmanjša ponovitev nekaterih cist).
- Omejitev težjih fizičnih aktivnosti.
Včasih je potrebna kirurška odstranitev cist, še posebej če gre za žensko v pomenopavzni dobi ali če ciste rastejo. Laparoskopska operacija je minimalno invaziven poseg, pri katerem se skozi majhne rezove odstrani cisto. V primeru večjih ali kompleksnejših cist se lahko izvede laparotomija (odprti poseg). Ob laparoskopiji se lahko preverijo tudi jajcevodi.
Ciste na jajčnikih: Vse, kar morate vedeti, avtorica dr. Lora Shahine
Preverjanje plodnosti ob težavah z zanositvijo
Če v enem letu rednih odnosov ne uspete zanositi, velja preveriti zakaj. Pri partnerju bi bilo smiselno preveriti spermiogram, pri vas pa bi veljalo preveriti prehodnost jajcevodov. Pogostejši vzrok za zamašene jajcevode je namreč vnetje po porodu.
V primeru, ko se sumi na "čokoladno cisto" (endometriom), je diagnoza lahko le delovna diagnoza, dokler se to z laparoskopijo ne potrdi. Poleg tega je 15 mm velika cista, ki zgleda kot endometriom, lahko še marsikaj drugega, kot cista rumenega telesca (normalen pojav), preko mucinozne ciste do dermoidne ciste. Po 3 mesecih poskušanja zanositve o neplodnosti ne moremo presojati, ker je minimalna preskusna doba para, če si resno prizadeva zanositi, 12 polnih mesecev.
Zaključek
Ciste na jajčnikih so lahko skrb vzbujajoče, vendar je pomembno vedeti, da večina izmed njih ni nevarnih in ne vplivajo na plodnost. Ključnega pomena je redno obiskovanje ginekologa, ki lahko pravočasno diagnosticira in oceni morebitne težave. V primeru težav z zanositvijo ali drugih skrbi, je pomembno sodelovati z zdravnikom, da se ugotovi vzrok in določi najustreznejši način zdravljenja. Z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim ukrepanjem je večina žensk s cistami na jajčnikih lahko uspešna pri zanositvi in donositvi zdravega otroka.