Okužba s Citomegalovirusom (CMV) je najpogostejša virusna okužba v nosečnosti. Čeprav večina okužb pri odraslih mine brez večjih težav, predstavlja CMV v nosečnosti specifično tveganje za plod. Razumevanje narave tega virusa, načinov prenosa in možnih posledic je ključnega pomena za nosečnice in bodoče starše.
Kaj je Citomegalovirus (CMV)?
CMV sodi med herpesviruse, skupino virusov, ki vključuje tudi viruse herpes simplex, noric in Epstein-Barr virusa. Po okužbi virus ostane v telesu v latentnem stanju in se lahko ponovno aktivira pod posebnimi pogoji, kot so okužba s HIV, kemoterapija ali ob transplantaciji organov. Pri večini zdravih odraslih okužba poteka asimptomatsko ali z blagimi, nespecifičnimi simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v žrelu, povečane bezgavke in bolečine v mišicah. Zaradi te neopaznosti mnoge ženske v rodni dobi ne vedo, ali so CMV okužbo že prebolele. Raziskave kažejo, da je prekuženost v tej starostni skupini med 40 in 80 %.
Načini prenosa CMV na plod
Do okužbe novorojenčka s CMV lahko pride na tri načine:
Prek posteljice (intrauterino): To je najnevarnejši način prenosa, saj lahko povzroči resne zaplete pri plodu. Do te okužbe lahko pride ob prvi (primarni) okužbi nosečnice ali ob reaktivaciji že prebolelega virusa. Primarna okužba je bistveno nevarnejša za plod kot reaktivacija. Pojavi se pri približno 1 do 4 % še neprekuženih nosečnic. V tem primeru je tveganje za prenos CMV na plod 30 do 70 %. Višja kot je nosečnost ob okužbi, večje je tveganje za prenos, vendar se z višino nosečnosti manjša tveganje za težjo obliko okužbe pri plodu/novorojenčku.
Ob vaginalnem porodu: Prenos virusa med porodom je redkejši in običajno ne povzroča večjih težav ali dolgoročnih posledic.
Z materinim mlekom: Tudi ta način prenosa je redek in običajno ne povzroča resnih zapletov, čeprav se lahko pojavi pri nedonošenčkih ali novorojenčkih z oslabljenim imunskim sistemom.
Večina strokovnih združenj zato tudi ob dokazani akutni okužbi nosečnice ali otročnice ne odsvetuje vaginalnega poroda ali dojenja.
Posledice prirojene CMV okužbe pri novorojenčku
Na srečo velika večina prirojenih CMV okužb ne povzroča simptomov in ne pušča dolgoročnih posledic. Približno 80 do 90 % okuženih novorojenčkov nima ob rojstvu nobenih težav. Vendar pa se lahko pri nekaterih otrocih, tudi tistih, ki so ob rojstvu asimptomatski, v kasnejšem obdobju pojavijo resne posledice.
Kasne posledice pri asimptomatskih okužbah (5-15 % primerov):
- Okvare sluha (najpogostejša posledica, lahko napredujoča)
- Nevrološke težave, vključno z duševno zaostalostjo
- Težave z vidom
Posledice pri simptomatskih okužbah (skoraj 90 % teh otrok razvije kasne posledice):
- Zlatenica
- Povečana jetra in vranica
- Izpuščaj
- Majhna porodna teža
- Nevrološke težave, kot so epileptični krči
- Resni zapleti in celo smrt (v redkih primerih)
Diagnostika CMV v nosečnosti
Ultrazvočna diagnostika:Okužbo ploda s CMV lahko odkrijemo že pred porodom z ultrazvokom. Najpogostejše ultrazvočne najdbe, ki lahko nakazujejo prirojeno CMV okužbo, vključujejo:
- Hiperehogeno plodovo črevesje (črevesje je bolj "belo" kot običajno)
- Ventrikulomegalija (razširjeni likvorski prostori v osrednjem živčevju)
- Kalcinacije v osrednjem živčevju ali jetrih
- Zastoj plodove rasti
- Mikrocefalija (manjša plodova glava)
V primeru ultrazvočnih sprememb, ki kažejo na CMV okužbo, se nosečnici opravi serološka preiskava krvi za potrditev ali ovržbo okužbe.
Serološka diagnostika:Serologija vključuje dokazovanje protiteles proti CMV v krvi nosečnice.
- IgM protitelesa: Njihov pojav običajno kaže na svežo okužbo (nastanejo v nekaj dneh ali tednih po okužbi). Če so prisotna, je smiselna kontrola čez 14 dni, saj se lahko pojavi tudi nespecifična reaktivnost.
- IgG protitelesa: Njihov pojav kaže na prebolelo okužbo (pojavijo se nekaj tednov po okužbi in vztrajajo celo življenje). Če so prisotna, medtem ko so IgM negativna, to običajno pomeni, da je okužba stara in ne predstavlja akutnega tveganja.
- Kombinacija IgG in IgM: Če sta prisotna oba tipa protiteles, je lahko okužba sveža ali pa gre za reaktivacijo stare okužbe. Natančnejšo sliko lahko poda določitev avidnosti IgG protiteles, ki pri sveži okužbi kaže na nizko avidnost.
Pomembno je vedeti, da se pri nosečnicah imunski sistem nekoliko spremeni (predvsem celična imunost), vendar to ne pomeni, da so serološki izvidi (odsotnost IgG in IgM) lažno negativni. Po 8 tednih od izpostavitve bi morali biti prisotni vsaj IgM, če ne tudi IgG protitelesa.
Prirojeni CMV - vzroki, simptomi, diagnoza, zdravljenje, patologija
Presejanje na CMV v Sloveniji in drugod
Kljub pogostosti CMV okužbe in možnosti resnih posledic prenosa tega virusa prek posteljice na plod, v Sloveniji (kot tudi v večini držav sveta) presejanje nosečnic na CMV ni del rutinskega predporodnega varstva. Obstajata dva glavna razloga za to:
- Možnost prenosa tudi pri že prekuženih nosečnicah: Tudi nosečnice, ki so CMV že prebolele, se lahko ponovno okužijo ali pa pride do reaktivacije virusa. Presejanje torej ne bi preprečilo vseh okužb.
- Pomanjkanje učinkovitega zdravljenja: Trenutno nimamo učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečilo prenos virusa na plod ali pozdravilo prirojeno okužbo. Vse, kar je na voljo, je poskus preprečevanja primarne okužbe nosečnice.
Nekatere države (npr. ZDA, Avstralija, Združeno kraljestvo) razmišljajo o uvedbi presejanja novorojenčkov na CMV z uporabo diagnostike iz posušene kapljice krvi, kar je praktičen pristop, saj se novorojenčkom že sicer odvzema kri za druge bolezni. V Sloveniji je bila opravljena raziskava, ki je pokazala incidenco prirojene CMV okužbe okoli 0,14 %, kar pomeni približno 26 novorojenčkov letno. Zavedanje o tej okužbi je sicer večje med stroko, vendar bi bila za uvedbo presejanja potreben širši konsenz.
Preprečevanje okužbe s CMV v nosečnosti
Ker učinkovitega zdravljenja in cepljenja ni, je ključnega pomena preprečevanje okužbe. Glavni ukrepi so usmerjeni v zmanjšanje izpostavljenosti virusu, ki se nahaja v telesnih tekočinah, predvsem v urinu in slini:
- Pogosto umivanje rok: To je najpomembnejši ukrep, še posebej po vsakem stiku z majhnimi otroki, njihovimi izločki (urinom, slino), previjanju plenic ali čiščenju igrač.
- Izogibanje stikom z otroško slino in urinom: Nosečnicam, ki imajo majhne otroke ali delajo z njimi (npr. v vrtcu), se svetuje, da se izogibajo poljubljanju otrok na usta, uporabi istega jedilnega pribora, kozarcev ali skodelic, s katerih je jedel ali pil otrok.
- Higiena pri delu z majhnimi otroki: Vzgojiteljice in varuške v jasličnih skupinah naj bodo še posebej pozorne na higienske ukrepe. Nekateri strokovnjaki celo svetujejo, da nosečnost odložijo, če je to mogoče, dokler otroci ne prerastejo obdobja, ko so najbolj kužni.
- Splošna previdnost: Izogibajte se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake okužbe.
Kaj storiti, če ste že preboleli CMV?
Če ste CMV okužbo preboleli že pred nosečnostjo (kar je zelo verjetno, glede na visoko prekuženost v populaciji), je tveganje za resno okužbo ploda ob reaktivaciji virusa bistveno manjše (manj kot 1 %) v primerjavi s primarno okužbo med nosečnostjo. Vendar pa je vedno priporočljivo, da se o svojih skrbeh posvetujete s svojim ginekologom.
Testiranje v nosečnosti in po izpostavitvi
Glede na vašo situacijo, ko ste bili v stiku z otroki in ste trenutno v nosečnosti, je smiselno opraviti serološko testiranje na CMV, če še niste bili testirani. Če ste že bili testirani in so izvidi negativni (brez IgG in IgM protiteles), to pomeni, da okužbe še niste preboleli in je tveganje za primarno okužbo med nosečnostjo prisotno. V tem primeru so higienski ukrepi še toliko bolj pomembni.
Če ste bili v stiku z majhnimi otroki (npr. pred 8-10 tedni) in so bili vaši testi negativni, je smiselno ponoviti testiranje, da se izključi možnost sveže okužbe. Po 8 tednih bi se že morale pojaviti vsaj IgM protitelesa, če je prišlo do okužbe.
V primeru, da so testi pozitivni (npr. prisotni IgM in IgG), bo ginekolog opravil nadaljnje preiskave, da oceni, ali gre za svežo ali staro okužbo. V primeru sumljivih ultrazvočnih najdb na plodu, se lahko opravi tudi invazivna diagnostika, kot je amniocenteza (preiskava plodovnice), s katero se lahko dokaže virus v plodovnici.
Na srečo, kot je bilo omenjeno, večina okužb v tretjem trimesečju nosečnosti ni več tako tragična za plod kot v zgodnejših obdobjih. Kljub temu pa je dobro biti informiran in sprejemati ustrezne preventivne ukrepe.
Zaključek
Okužba s Citomegalovirusom je pogosta, vendar v nosečnosti predstavlja potencialno tveganje za plod. Čeprav rutinsko presejanje ni uvedeno, je ozaveščenost o virusu, njegovih načinih prenosa in preventivnih ukrepih ključnega pomena. Redno umivanje rok in izogibanje stikom z izločki majhnih otrok sta najučinkovitejša načina za zmanjšanje tveganja. V primeru dvomov ali skrbi se vedno posvetujte s svojim ginekologom.
tags: #cmv #okuzba #v #nosecnosti