Odločitev za otroka prinaša s seboj ne le neizmerno veselje, temveč tudi veliko odgovornost, med drugim tudi skrb za zagotavljanje varnih socialno-materialnih okoliščin. V Sloveniji država nudi vrsto socialnih pravic, ki nosečnicam in novopečenim staršem pomagajo pri soočanju z morebitnimi stiskami, ki jih prinašajo situacije, kot so brezposelnost, negotovost samostojnih podjetnic, zaposlitev za določen čas ali neplačevanje prispevkov za starševsko varstvo s strani delodajalca. Ključnega pomena je, da so bodoči in novopečeni starši dobro informirani o svojih pravicah in da pravočasno oddajo potrebne vloge na pristojne centre za socialno delo.
Materinski dopust: čas za pripravo, nego in okrevanje
Materinski dopust je ključna pravica, namenjena pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po rojstvu ter zaščiti zdravja matere ob rojstvu in po njem. V Sloveniji materinski dopust traja 105 dni. Praviloma ga nosečnica nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Pomembno je vedeti, da neizrabljenega dela materinskega dopusta ni mogoče izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, ko je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
Vloga za materinski dopust se vloži na centru za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati rodi otroka, preden je o svoji nameri o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to dolžna storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji zdravstveno stanje tega ne dopušča. V takem primeru naj delodajalca obvesti eden od njenih sorodnikov.
Od 1. aprila 2023 veljajo spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki se nanašajo na otroke, rojene, posvojene ali nameščene v posvojitev po tem datumu.
Očetovski dopust: aktivna vloga očeta od prvih dni
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka aktivno sodelovali pri negi in varstvu otroka skupaj z mamo. Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 30 koledarskih dni. Prvi del očetovskega dopusta, v trajanju najmanj 15 koledarskih dni, mora oče izrabiti v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če oče izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, na primer ob rojstvu otroka. Pravica do očetovskega dopusta je neprenosljiva.
Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Pravico do podaljšanja ima tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok, in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka. Če oče ne izrabi očetovskega dopusta, ga lahko koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka.
Vloga za očetovski dopust se vloži na centru za socialno delo, običajno na tistem, kjer je mati uveljavljala svoje pravice, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta.
Starševski dopust: skupno starševsko potovanje
Pravica do starševskega dopusta pripada vsakemu od staršev in omogoča nadaljnjo nego in varstvo otroka po izteku materinskega dopusta. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Pri tem je pomembno poudariti, da lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, medtem ko je 60 dni neprenosljivih in jih lahko izkoristi le oče otroka. Enako velja za očeta, ki lahko na mater prenese 100 dni, 60 dni pa je neprenosljivih za mater. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta.
Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 90 dni. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta, v trajanju največ 60 dni, lahko vsak od staršev prenese ali izkoristi najpozneje do osmega leta otroka. Ta del dopusta je mogoče izkoristiti v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno, v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj, če je bilo prenesenih manj dni.
Starša lahko starševski dopust koristita tudi skupaj v strnjenem nizu, bodisi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se morata pisno dogovoriti o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Posebne pravice za posvojitelje, rejnike in druge skrbnike
Pravice do starševskega dopusta imajo pod enakimi pogoji tudi posvojitelji ali osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ter otrokovi sorodniki, ki jim je podeljena starševska skrb za otroka. Za otroke do osmega leta starosti imajo te osebe pravico do starševskega dopusta v enakem obsegu kot mati ali oče. Če je otrok starejši od osmih let in mlajši od 15 let, jim pripada 30 dni starševskega dopusta. Rejniki, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, mlajši od osmih let, in za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, imajo pravico do 30 dni starševskega dopusta.
Kako poteka prijava na višje strokovne šole?
Nadomestila za starševsko varstvo: finančna podpora med dopustom
Pravica do nadomestila plače je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Ta pravica obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo.
Materinsko nadomestilo se izračuna na podlagi povprečne osnove, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred nastopom dopusta. Če je nosečnica zaposlena za nedoločen ali določen čas več kot 12 mesecev, nadomestilo znaša 100 % osnove in se usklajuje z rastjo izhodiščne plače. Če je zaposlitev trajala manj kot 12 mesecev, se upošteva osnova, od katere so bili plačani prispevki, za manjkajoče mesece pa se upošteva minimalna plača. V primeru prejemanja nadomestila za brezposelnost se upošteva to nadomestilo, sicer pa minimalna osnova.
Starševsko nadomestilo je namenjeno staršem, ki niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Višina starševskega nadomestila je določena v zakonu in se usklajuje.
Očetovsko nadomestilo temelji na povprečni osnovi, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo.
Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo, a je bila zavarovana vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je prav tako upravičena do starševskega nadomestila. Osnova za izračun se v tem primeru določi posebej. Izplačilo nadomestila (razen materinskega) za polno odsotnost z dela ne sme biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji.
Otroški dodatek: podpora za preživljanje, vzgojo in izobraževanje
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek, namenjen pomoči pri preživljanju, vzgoji in izobraževanju otroka. Pravico do otroškega dodatka ima lahko eden od staršev ali druga oseba, ki skrbi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do njegovega 18. leta. Vlogo za otroški dodatek je treba vložiti v 30 dneh po rojstvu otroka, da se pravica prizna z mesecem rojstva. Če se vloga vloži po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi. Pravica se običajno prizna za dobo enega leta, z možnostjo podaljšanja.
Dodatek za veliko družino: priznanje večjim družinam
Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družinam, ki imajo v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let. Po 18. letu starosti upravičenost nadaljujejo, če imajo otroci status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Vlogo za dodatek morajo vložiti le družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka. Višina dodatka se razlikuje glede na število otrok.
Dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Namenjen je kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka je določena s predpisi in se razlikuje glede na stopnjo oviranosti otroka.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težjo motnjo v duševnem razvoju, težjo gibalno oviranostjo ali določeno hudo boleznijo. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. Vloga za to pravico se vloži na centru za socialno delo, priložiti pa je treba ustrezno zdravniško dokumentacijo.
Druge pravice in podpore
Poleg omenjenih pravic, država nudi tudi druge oblike podpore, kot so:
- Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico imata mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živita v Sloveniji. Uveljavlja se lahko že 60 dni pred predvidenim datumom poroda.
- Subvencija k plačilu tržne najemnine: Namenjena vlagateljem, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja.
- Kritje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: Zavarovanci in njihovi družinski člani, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje zanjo, so upravičeni do kritja prispevkov.
- Plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje: Državljani in tujci s stalnim prebivališčem, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje zanjo, so upravičeni do plačila prispevkov.
- Državna štipendija: Namenjena spodbujanju izobraževanja za doseganje višje ravni izobrazbe in vzpostavljanju enakih možnosti dostopa do izobraževanja. Vlogo v imenu mladoletnih dijakov vložijo starši ali pa jo vloči mladoletnik sam s podpisom staršev.
- Sofinanciranje osnovnega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne: Osebe, ki so brezposelne in izpolnjujejo določene pogoje, so upravičene do sofinanciranja prispevkov.
- Pravica do izbire družinskega pomočnika: V primeru invalidnosti ali potrebe po podpori pri izvajanju vsakdanjih dejavnosti.
Postopki in vloge
Večina pravic se uveljavlja na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče vlagatelja. Za vsako pravico obstajajo specifični obrazci in roki za vložitev vloge. Pomembno je, da se vlagatelji pred vložitvijo vloge pozanimajo o vseh zahtevanih dokumentih in pogojih. Informacije so običajno na voljo na spletnih straneh centrov za socialno delo ali na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zavedanje o socialnih pravicah in njihovo pravočasno uveljavljanje lahko bistveno olajša obdobjem nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva, ter zagotovi boljše socialno-materialne pogoje za otroka in celotno družino.
tags: #csd #materinski #dopust