Prihod novega družinskega člana je eden najlepših trenutkov v življenju vsakega posameznika, hkrati pa s seboj prinaša tudi precejšnje finančne obveznosti. Republika Slovenija se zaveda pomena družine in se trudi ustvariti ustrezne pogoje za njeno dobrobit z zagotavljanjem varstva in zaščite vseh njenih članov, še posebej otrok. Eden od pomembnih mehanizmov za podporo družinam ob rojstvu otroka je očetovski dopust, ki očetom omogoča aktivno vključevanje v nego in varstvo novorojenčka že v najnežnejših mesecih njegovega življenja.
Očetovski dopust: Trajanje, izraba in upravičenci
Očetovski dopust je namenjen očetom in traja 15 koledarskih dni. Ključno je, da ga oče izrabi do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva, kar pomeni, da jo lahko koristi le oče. Vendar pa zakonodaja predvideva tudi izjeme. Do očetovskega dopusta so upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu. To vključuje materinega zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerko registrirane istospolne partnerske skupnosti, ter druge osebe, ki prevzamejo vlogo skrbnika.
Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. To podaljšanje velja tudi v primeru posvojitve dvojčkov ali več otrok hkrati, ali pa za dva ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.
Oče lahko izrabi očetovski dopust v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če oče izkoristi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Lahko pa izkoristi celotnih 15 dni v enem delu, na primer ob rojstvu otroka. V primeru delne odsotnosti z dela se trajanje očetovskega dopusta ne podaljša.
Vloga za očetovski dopust se vloži na centru za socialno delo, in sicer najpozneje na dan nastopa očetovskega dopusta. Če se vloga vloži po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge.
Materinski in starševski dopust: Podpora materi in enakomerna skrb
Poleg očetovskega dopusta, ki je namenjen očetom, zakonodaja zagotavlja tudi materinski in starševski dopust, ki predstavljata celovito podporo družini v obdobju po rojstvu otroka.
Materinski dopust je namenjen materi v trajanju 105 dni. Od tega je 15 dni obveznih, ki jih mati običajno izkoristi pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
Starševski dopust je namenjen obema staršema in traja 160 dni za vsakega od staršev, kar skupaj znese 320 dni. Ta dopust se lahko izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Ključna značilnost starševskega dopusta je, da je 60 dni neprenosljivih za vsakega od staršev. To pomeni, da mati lahko prenese na očeta 100 dni starševskega dopusta, medtem ko 60 dni lahko izkoristi samo ona. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, pri čemer je 60 dni neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo on (lahko tudi v času materinskega in starševskega dopusta matere). Eden od staršev običajno izrabi starševski dopust neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko starša preneseta ali izrabita najpozneje do osmega leta otroka. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, ali nedonošenčka, ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Starša se morata o izrabi starševskega dopusta pisno dogovoriti najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.
Respectful Maternity Care and all women's rights to a positive childbirth experience
Finančna podpora: Nadomestila in dodatki
V času koriščenja materinskega, očetovskega in starševskega dopusta država zagotavlja tudi finančno podporo v obliki nadomestil. Vsa ta nadomestila znašajo 100 odstotkov osnove.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih. Kot zadnji mesec se šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu pred vložitvijo prve vloge za dopust. Na primer, pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023 (izplačane v juliju 2023).
Pomembno je omeniti, da je materinsko nadomestilo navzgor neomejeno, medtem ko je najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto, kot jo ugotovi Statistični urad RS.
Poleg nadomestil za čas dopusta, država nudi tudi druge oblike finančne podpore:
- Pomoč ob rojstvu otroka: Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Do te pomoči je upravičen vsak novorojenček, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v njej. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če je starši ne uveljavijo. Rejniki do te pomoči niso upravičeni. Vlogo je mogoče oddati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
- Starševski dodatek: Ta denarna pomoč pripada staršu, ki uveljavlja pravice po rojstvu otroka in ni upravičen do materinskega ali starševskega nadomestila iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo. Pravico do starševskega dodatka ima oseba, ki ima vsaj začasno prebivališče in dejansko biva v RS. Starševski dodatek traja 365 dni od rojstva otroka, njegova višina pa se usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin. Vlogo je treba oddati najkasneje 30 dni po rojstvu otroka.
- Dodatek za nego otroka: Ta pravica pripada staršu ali drugi osebi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Višina dodatka je odvisna od stopnje oviranosti otroka.
- Delno plačilo za izgubljeni dohodek: Osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami (težja motnja v duševnem ali gibalnem razvoju, hude bolezni).
Pravica do krajšega delovnega časa in druge oblike podpore
Poleg dopustov in denarnih prejemkov, zakonodaja omogoča tudi delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Pravico do dela krajšega delovnega časa ima eden od staršev oziroma druga oseba, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka. Če neguje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Oba starša lahko hkrati delata krajši delovni čas, vendar skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko.
Prav tako je pomembno omeniti, da se mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v njej, da sta upravičena do teh pravic.
Zavedanje o vseh teh pravicah in obveznostih, ki jih prinaša rojstvo otroka, je ključno za nemoteno in varno prihodnost mlade družine. Država si prizadeva zagotavljati celovito podporo, ki družinam omogoča, da se osredotočijo na najpomembnejše - rast in razvoj svojega otroka.