Več kot četrt stoletja je veljalo, da država pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo pomaga le heteroseksualnim parom. Nedavno sprejeta novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) pa je to omejitev odpravila in omogočila dostop do teh postopkov tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Ta pomembna sprememba pomeni korak k večji enakopravnosti in spoštovanju človekovih pravic, ki omogoča več ženskam, da uresničijo svojo željo po materinstvu.
Razvoj zakonodaje in odprava diskriminacije
Do nedavnega so bili postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo v Sloveniji na voljo izključno poročenim heteroseksualnim parom z diagnozo neplodnosti. To je pomenilo, da so bile samske ženske in ženske v istospolnih zvezah izključene iz možnosti zanositve s pomočjo sodobne medicine, kar je bilo v nasprotju z načeli enakosti in nediskriminacije.
Ustavno sodišče je oktobra lanskega leta presodilo, da je takšna ureditev neustavna, saj je diskriminatorna. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta. Poslanci so se odzvali in konec marca vložili predlog novele zakona, ki je bil 18. junija sprejet po skrajšanem postopku. Ta novela odpravlja diskriminatorne omejitve in zagotavlja enakopravnejši dostop do biomedicinske pomoči. Kljub poskusom nekaterih, da bi z referendumom preprečili uveljavitev novele, je Ustavno sodišče odločilo, da referendum za tovrstne zakone, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic, ni dopusten. Tako bo novela zakona obveljala, kar pomeni, da imajo samske ženske in ženske v istospolnih razmerjih odslej pravico do OBMP.
Ta premik v zakonodaji odraža širši družbeni premik v razumevanju različnih oblik družin in pravic posameznic do odločanja o lastnem telesu in reproduktivnih odločitvah. Kot je poudarila poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, novela "ne prinaša zgolj in samo pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo, pač pa pomeni priznanje vseh raznolikih družin, ki v naši družbi danes že obstajajo. Pomeni tudi dejansko uresničitev tistega, kar je zapisano v ustavi Republike Slovenije, in prinaša modernizacijo, napredek, če hočete tudi demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic."
Kaj je oploditev z biomedicinsko pomočjo?
Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) zajema različne medicinske postopke, ki pomagajo osebam z neplodnostjo ali drugimi ovirami pri zanositvi. Med najpogostejše metode sodijo:
- In vitro fertilizacija (IVF): Gre za oploditev jajčne celice s semenom izven telesa, v laboratoriju. Nato se razviti zarodek prenese v maternico.
- Intrauterina inseminacija (IUI): Ta postopek vključuje neposreden vnos sperme v maternico.
- Uporaba darovanega semena ali jajčec: Ta možnost se uporablja, kadar oploditev s partnerjevim genom ni mogoča ali primerna.
Vsak postopek je skrbno usmerjen k čim večji možnosti za uspešno zanositev ter k zagotavljanju varnosti tako za bodočo mamico kot za otroka.
POSTOPEK IVF: KORISTEN VODNIK PO KORAKIH (Oploditev in vitro)
Spremembe v dostopu do postopkov
Nova novela zakona je odpravila prejšnje omejitve, ki so veljale za samske ženske in ženske v istospolnih zvezah. Sedaj imajo te ženske enakopraven dostop do postopkov OBMP, kot ga imajo heteroseksualni pari. To pomeni, da lahko po novem samske ženske in ženske, ki živijo v istospolnih skupnostih, pri svojemu ginekologu podajo zahtevo za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki bo nato izvedena po enakem postopku kot pri dosedanjih upravičenih (heterospolnih parih).
Ta sprememba bo omogočila več ženskam, ki si želijo otrok, da uresničijo svojo željo po materinstvu, ne glede na njihov partnerski status. Vodja poslancev SD Jani Prednik je poudaril, da je naloga politike "omogočiti samskim ženskam oz. ženskam, ki niso v paru ali pa so v istospolni zvezi, da same odločajo o svojem telesu in same odločajo, ali bodo imele otroke ali ne, in da jim sistem tudi to omogoči".
Uporaba darovanih celic in druge možnosti
Novela zakona odpravlja tudi prepoved hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic. Ta možnost bo na voljo v upravičenih primerih, na primer, ko je moški partner neploden, ženska pa prenaša resno dedno bolezen, ki bi se lahko prenesla na plod. Pomembno je poudariti, da nadomestno materinstvo, torej zanositev z namenom, da se otroka nato preda ali celo proda nekomu drugemu, ostaja prepovedano in strogo kaznivo.
Pred sprejetjem novele so se samske ženske, ki so si želele otroka, pogosto zatekale k tako imenovani "sivi coni". To je pomenilo samostojno naročanje semena iz tujih semenskih bank za oploditev doma. Ta pot je bila pogosto dražja in bolj zapletena, saj ni bila del uradnega medicinskega sistema.
Postopek izbire darovalca in naročila semena
Za tiste, ki se odločijo za uporabo semena iz tuje semenske banke, je postopek izbire ključen. Semenske banke, kot so danski Cryos International, European Sperm Bank in ameriška Fairfax Cryobank, nudijo obsežne kataloge darovalcev. Ti katalogi običajno vsebujejo informacije o rasi, etnični pripadnosti, barvi oči in las, krvni skupini, izobrazbi ter celo osebnostnih lastnostih darovalcev. Nekateri darovalci dovolijo razkritje svoje identitete polnoletnemu otroku, drugi ne.
Po izbiri darovalca se naročijo epruvete s spermo. Priporočljivo je naročiti dovolj semenčic za enega ali več otrok, saj je shranjevanje semena za prihodnjo uporabo mogoče. Zamrznjeno seme je običajno v tekočem dušiku in lahko ostane zamrznjeno več tednov. Cene se lahko gibljejo od nekaj sto do več sto evrov za seme, poleg tega pa je treba upoštevati stroške dostave, ki so lahko višji pri pošiljkah iz ZDA.
Nasveti za samostojno oploditev
Pred začetkom postopka samostojne oploditve je priporočljiv posvet z ginekologom. Ključno je spremljanje ovulacije, saj je verjetnost za zanositev največja tik pred njo. Obstaja več metod za spremljanje ovulacije, vključno z merjenjem bazalne telesne temperature, uporabo ovulacijskih testov ali opazovanjem cervikalne sluzi. Na voljo so tudi mobilne aplikacije, ki pomagajo pri napovedovanju plodnih dni.
Pomembno je vedeti, da v Sloveniji otrok, spočet doma s semenom anonimnega darovalca, nima pravno priznanega očeta, darovalec pa ni pravno odgovoren zanj. Vendar pa s spremenjeno zakonodajo ta vprašanja postajajo del urejenega medicinskega postopka, ki omogoča večjo varnost in pravno jasnost.
Uspešnost in statistika
Slovenija sodi med države z visoko stopnjo uspešnosti na področju reproduktivne medicine. Pri ženskah, mlajših od 38 let, je kumulativna možnost za rojstvo otroka po šestih postopkih IVF lahko tudi do 70- ali celo 80-odstotna. Po ocenah približno 5 do 10 odstotkov vseh rojstev v razvitem svetu danes nastane s pomočjo postopkov umetne oploditve.
Kljub temu, da se uporaba reproduktivne medicine povečuje, večina nosečnosti še vedno poteka naravno. Zavedanje o pomenu pravočasnega razmisleka o materinstvu je ključno, saj ženska plodnost po 25. letu starosti postopoma upada, po 35. letu pa se ta trend še pospeši.
Pogledi na pravico do materinstva
V razpravah o umetni oploditvi samskih žensk se pogosto pojavljajo različna stališča. Nekateri poudarjajo pravico posameznika do odločanja o lastni reprodukciji in željo po otroku, ne glede na partnerski status. Drugi izpostavljajo pravico otroka do očeta in skrbijo glede morebitnih etičnih in moralnih implikacij. Vendar pa spremenjena zakonodaja v Sloveniji sledi sodobnim evropskim trendom in priznava pravico vseh žensk do dostopa do OBMP, s čimer odpravlja diskriminacijo in zagotavlja večjo enakost. Zanimivo branje na to temo ponuja tudi magistrsko delo z naslovom "Pravica samskih žensk do umetne oploditve", avtorice Ide Delia in mentorja Arneja Mavčiča, ki je bilo objavljeno leta 2021.
Z novim zakonom se Slovenija postavlja ob bok številnim drugim evropskim državam, ki že dlje časa omogočajo dostop do OBMP tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. To je pomemben korak naprej k bolj vključujoči in sodobni družbi.