Dojenje predstavlja naraven in temeljni proces za zdrav razvoj novorojenčka in dojenčka. Kljub temu, da je dojenje biološko predvideno, se matere pogosto srečujejo z izzivi, vprašanji in dvomi, ki lahko ogrozijo nadaljevanje tega pomembnega procesa. Zavedanje o obstoju in dostopnosti ustreznih podpornih mehanizmov je ključnega pomena za ohranjanje dojenja v domačem okolju. Namen podpornih skupin za dojenje je nuditi podporo in pomoč vsem materam in družinam, ki želijo dojiti svoje otroke, kar je bistveno za uspešno nadaljevanje dojenja v domačem okolju. Te skupine omogočajo dostop do natančnih in najnovejših informacij o dojenju, hkrati pa nudijo dragoceno priložnost za izmenjavo izkušenj z drugimi materami, kar je lahko pomirjujoče in izjemno koristno. V sodobnem svetu, kjer posamezniki pogosto postajajo izolirani, so tovrstna srečanja tudi pomembna oblika socialne podpore in druženja.
Poznavanje in iskanje pomoči pri dojenju
Raziskave kažejo, da matere poznajo obstoj podpornih skupin za dojenje, vendar le v manjšem številu. Kljub temu pa večina mater tekom procesa dojenja potrebuje in aktivno išče pomoč. Podatki iz raziskav potrjujejo, da so nasveti in pomoč, ki jih te skupine nudijo, materam v veliko podporo. Trditve, ki so bile uporabljene za oceno zadovoljstva mater z obravnavo v podpornih skupinah, so bile ocenjene z visoko povprečno vrednostjo, kar potrjuje, da so matere, ki obiščejo podporno skupino, zadovoljne z delom in obravnavo v njej. Z najvišjo povprečno oceno so bile ocenjene trditve, ki poudarjajo pomen strokovne usposobljenosti vodje skupine ter pozitivno in sproščeno vzdušje na srečanjih.
Večina mater je informacije o podporni skupini za dojenje prejela v porodnišnici, kar je zelo pomemben podatek, saj nakazuje, da osebje v porodnišnicah pri svojem delu upošteva vsebino »Desetih korakov do uspešnega dojenja«. Deseti korak te listine se namreč neposredno nanaša na spodbujanje nastanka podpornih skupin za dojenje in usmerjanje mater v te skupine po odpustu iz porodnišnice. Preseneča pa podatek, da nobena mati ni navedla, da je informacije o podporni skupini prejela od patronažne medicinske sestre.
Vendar pa se v praksi pogosto pojavljajo nasprotujoča si navodila glede dojenja, vedenja otrok v različnih starostnih obdobjih in uvajanja goste hrane. Te nasprotujoče si informacije lahko povzročijo utrujenost in celo zmedo pri materah, saj ne vedo, kateri nasveti so pravilni. Tudi zdravstveni delavci včasih svetujejo po smernicah, ki niso v skladu s priporočili. To potrjujejo tudi zapisi mater, ki so sodelovale v raziskavah. Zato je ključnega pomena, da so vodje podpornih skupin prepričljivi in strokovno usposobljeni zdravstveni vzgojitelji, ki dobro poznajo prednosti in pomen dojenja. Brez ustreznega znanja in nenehnega izobraževanja ni mogoče delovati po celovitem pristopu.
Viri pomoči pri dojenju
Matere pri iskanju pomoči pri dojenju izkoriščajo različne vire. Med najpogostejše sodijo:
- Svetovalke IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant): To so mednarodno potrjene svetovalke za dojenje, ki so usposobljene za nudenje pomoči pri dojenju, še posebej v posebnih in zahtevnejših situacijah. Njihova kvalifikacija ustreza magistrski ravni in so zaveznice zdravnikov, sester in babic. Vendar pa večina teh svetovalk, ki so zaposlene v slovenskem zdravstvenem sistemu, primarno opravlja druge naloge in se ne posveča izključno dojenju, čeprav raziskave kažejo boljše rezultate pri dojenju, če so te storitve na voljo.
- Svetovalke La Leche League International (LLLI): Svetovalka LLL je lahko mati, ki je sama uspešno dojila ali je imela izkušnjo hranjenja otroka z mlekom. Te svetovalke so najprej pripravnice ali aplikantke, ki delajo pod mentorstvom in se naučijo osnov vodenja dojenja ter iskanja informacij.
- Podporne skupine za dojenje: Kot že omenjeno, nudijo podporo in pomoč vsem materam, ki želijo dojiti. Srečanja so brezplačna in omogočajo dostop do najnovejših informacij ter izmenjavo izkušenj. Te skupine lahko organizirajo porodnišnice, druge zdravstvene ustanove ali pa delujejo v okviru LLL.
- 24-urna telefonska pomoč: Ustanove, ki podpirajo dojenje, bi morale nuditi tovrstno pomoč, ki je dostopna ne glede na uro dneva.
- Druga doječe mamice preko socialnih omrežij: V Sloveniji je zelo aktivna FB skupina Dojiva.se, ki predstavlja pomemben vir informacij in podpore za mnoge matere.
Izobraževanje in poenotenje stroke
Ena izmed ključnih težav, ki se pojavlja pri nudenju pomoči doječim materam, je pomanjkanje enotnega in celovitega izobraževanja s področja dojenja za vse zdravstvene delavce. Čeprav je dojenje naraven proces, se smernice in priporočila na tem področju nenehno spreminjajo, nekateri strokovnjaki pa še vedno predajajo zastarela znanja. To vodi do različnih informacij, ki jih matere prejemajo iz različnih strani, kar jih lahko zmede.
Predlagana rešitev je, da se kvalificirano osebje, ki se redno izobražuje na področju dojenja in uvajanja goste hrane, redno izobražuje tudi svoje sodelavce. To bi lahko vključevalo pediatre, patronažne medicinske sestre in druge zdravstvene delavce, ki so v stiku z materami. Stalno izobraževanje na področju dojenja je ključnega pomena za zagotavljanje poenotenega znanja v vseh segmentih zdravstvenega sistema - od porodnišnic do otroških dispanzerjev in patronažne službe. To bi povečalo zaupanje mater in spodbudilo njihovo sodelovanje.
Dojenje bi moralo biti ustrezno zastopano v vseh študijskih programih, namenjenih zdravstvenim delavcem, vključno s programi za tehnike zdravstvene nege, diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in zdravnike. V učne načrte je potrebno natančno zapisati vsebine o dojenju, da se zagotovi posredovanje teh znanj in omogoči preverjanje pridobljenega znanja.
Demografski vidiki in pričakovanja mater
Raziskave kažejo, da so ženske ob rojstvu prvega otroka v Sloveniji vedno starejše in vedno bolj izobražene. Največ sodelujočih v raziskavah je v starostni skupini med 31 in 40 let, z najvišjo stopnjo izobrazbe, pogosto univerzitetno. Ti podatki postavljajo vprašanje, kje so matere z manj kot visokošolsko izobrazbo in ali tudi one ne potrebujejo pomoči pri dojenju. Morda imajo te matere drugačna pričakovanja glede podpore in pomoči, ki jo prejmejo.
Vse večje izobraževanje mater lahko vodi tudi do višjih pričakovanj glede kakovosti in obsega strokovne podpore pri dojenju. Kadar mati poišče pomoč v zvezi z dojenjem, se pogosto izkaže, da ne potrebuje nujno strokovnega nasveta, temveč predvsem prisluh, pomiritev, tolažbo in spodbudo s strani strokovnih delavcev. To poudarja pomen empatične komunikacije in čustvene podpore poleg strokovnega znanja.
Vloga materinstva in trajnostno dojenje
Dojenje ni le koristno za zdravje matere in otroka, ampak predstavlja tudi eno izmed najbolj trajnostnih praks, ki jih poznamo. Materino mleko je popolna, naravna in brezplačna prehrana za novorojenčke in dojenčke, ki zagotavlja vsa potrebna hranila, podpira imunski sistem in razvoj ter deluje kot prvo cepivo, ki ščiti pred boleznimi. Dojenje ne obremenjuje okolja z embalažo, transportom ali odpadki, kar ga uvršča med okoljsko odgovorne izbire.
Ob svetovnem tednu dojenja se vedno bolj poudarja trajnostni vidik dojenja, saj je podpora dojenju ne le vprašanje zdravja, ampak tudi ekonomska in okoljska pametna odločitev. Cilj prizadevanj je zagotoviti čim bolj podporno okolje za matere, da bi čim več dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti bilo izključno dojenih.
Cvetka Skale, predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, poudarja pomen vere v lastne zmožnosti: »Svetujem mamicam, naj verjamejo v svoje dojke, da so zmožne ustvariti toliko mleka, kot ga njihov otrok potrebuje. In naj verjamejo v otroka, da je to sposoben popiti. Na svetu ni bilo in še ni mlečne formule, ki bi povsem nadomestila materino mleko.«
Izboljšanje podpore in prihodnji koraki
Za izboljšanje podpore dojenju v Sloveniji je nujno nadaljnje izobraževanje vseh zdravstvenih delavcev, ki delajo z doječimi materami, ter poenotenje strokovnih smernic. Ključno je tudi zagotavljanje dostopnosti kakovostne pomoči, ne glede na finančne zmožnosti mater. Idealna situacija bi bila, če bi bile svetovalke za dojenje prisotne v porodnišnicah in bi skupaj s patronažnimi sestrami obiskovale mamice na domu. V porodnišnicah sestre na oddelku pogosto nimajo dovolj časa, da bi se mamici ob dojenju popolnoma posvetile, nekatere patronažne sestre pa nimajo dovolj kakovostnega znanja o dojenju, kar lahko hitro vodi do uporabe stekleničk.
Zavedanje o pomenu dojenja in zagotavljanje ustrezne podpore materam predstavljata naložbo v zdravje prihodnjih generacij in trajnostni razvoj družbe. Zato je pomembno, da se doječe matere aktivno napoti na podporne skupine v skupnosti, ki jim nudijo potrebno pomoč pri dojenju. V prihodnosti naj bi bile podporne skupine za dojenje na voljo tudi v zdravstvenih domovih, v okviru projekta MoST, ki ga izvajajo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Srečanja običajno potekajo v vnaprej dogovorjenih terminih. Ključnega pomena je, da so matere obveščene o obstoju teh podpornih skupin in o urniku srečanj.