Irska je v začetku junija izpeljala referendum, ki je zaznamoval prelomnico v njeni sodobni zgodovini. Volivci so se izrekli za odpravo osmega amandmaja irske ustave, ki je že od leta 1983 dejansko onemogočal umetno prekinitev nosečnosti. Ta odločitev odpira pot novi zakonodaji, ki bo ženskam omogočala splav na zahtevo v prvih dvanajstih tednih nosečnosti, s čimer se Irska približuje večini evropskih držav in sprejema sodobnejši pristop k reproduktivnim pravicam.
Ozadje: Od stroge prepovedi do liberalizacije
Osmi amandma irske ustave, sprejet leta 1983, je izenačil pravico do življenja nerojenega otroka in nosečnice, kar je v praksi pomenilo skoraj popolno prepoved splava. Do leta 2013 je bil splav dovoljen le v primeru neposredne ogroženosti življenja nosečnice. Kršitev te zakonodaje je za nosečnico, zdravnika in vse sodelujoče pomenila grožnjo z zaporno kaznijo do 14 let. S tem je Irska veljala za državo z eno najstrožjih zakonodaj glede splava na svetu.
Kljub strogi prepovedi, ki je kriminalizirala umetno prekinitev nosečnosti, se je s tem povečala stigmatizacija žensk in spodbudil črni trg. Tisoče Irk je bilo prisiljenih potovati v Veliko Britanijo ali druge države, da bi opravile splav, kar je bilo pogosto finančno in čustveno izčrpljujoče. Podatki iz leta 2016 kažejo, da se je v Veliko Britanijo zateklo 3265 žensk, dejansko število pa je verjetno še višje, saj mnoge potujejo v druge države ali se poslužujejo tveganih metod doma.
Preboj v razmišljanju se je zgodil po smrti 31-letne indijske zobozdravnice Savite Halappanavar leta 2012. Kljub bolečemu poteku splava in kasnejši sepzi so ji zdravniki v 17. tednu nosečnosti zavrnili odstranitev ploda, dokler ni prenehalo bitje otrokovega srca. Za Savito je bilo to prepozno. Ta tragični dogodek je sprožil množične proteste in vodil do spremembe zakonodaje leta 2013, ki je omogočila splav v primeru ogroženosti življenja nosečnice.
Referendum: Ljudje povedo svoje mnenje
Referenduma o odpravi osmega amandmaja se je udeležilo 68 odstotkov od 3,2 milijona volilnih upravičencev. Rezultati so pokazali izrazito podporo liberalizaciji pravice do splava. V okrožju Dublin Central je odpravo prepovedi podprlo 77 odstotkov volivcev, v Cork South-Central 69 odstotkov, v Cork North-Central 64 odstotkov in v okrožju Galway East 60 odstotkov. Največjo podporo, 77 odstotkov, so zabeležili v okrožjih Dublin Central in Dun Laoghaire, medtem ko je bilo največ glasov proti, 43 odstotkov, v okrožju Rosscommon-Galway.
Irski premier Leo Varadkar, ki je bil eden najvidnejših podpornikov odprave prepovedi, je ob objavi prvih rezultatov poudaril, da so Irci pisali novo poglavje v zgodovini države. "Demokracija v akciji," je dejal in dodal: "Ljudje so povedali, da si želijo sodobno ustavo za sodobno državo, da spoštujemo in zaupamo ženskam, da bodo sprejemale prave odločitve o svojem zdravju."
Na drugi strani je nasprotni tabor, ki ga je vodila organizacija Save the 8th, izid označil za "tragedijo zgodovinskih razsežnosti". Njihovo sporočilo je jasno: "Napačno ne postane pravilno samo zato, ker to podpira večina," in napovedali so nadaljnje nasprotovanje zakonodaji, ki bi "omogočila ubijanje otrok v naši deželi".
Nova zakonodaja: Pravica do izbire
Nova zakonodaja, ki bo sledila rezultatom referenduma, bo ženskam omogočala splav na zahtevo v prvih dvanajstih tednih nosečnosti. Posegi bodo brezplačni in dostopni pri osebnem zdravniku. V primerih, ko je ogroženo življenje nosečnice ali bi nosečnost bistveno poslabšala njeno zdravstveno stanje, ter v primerih hudih nepravilnosti zarodka, bo splav mogoč tudi po poteku prvih dvanajstih tednov. Ta sprememba predstavlja pomemben korak k zagotavljanju reproduktivnih pravic in enakosti spolov na Irskem.
Vpliv na Severno Irsko in širši kontekst
Spremembe na Irskem pričakovano vplivajo tudi na Severno Irsko, kjer je bil splav prav tako prepovedan, razen v primerih ogroženosti življenja matere. Britanski parlament je julija sprejel zakonodajo, ki dekriminalizira splav in omogoča zakonit dostop do umetne prekinitve nosečnosti do 24. tedna nosečnosti, z odobritvijo dveh zdravnikov. Pravilnik naj bi začel veljati 31. marca prihodnje leto.
Primerjava z drugimi evropskimi državami pokaže, da je Irska, kljub nedavni liberalizaciji, še vedno med tistimi z bolj restriktivnim pristopom, čeprav se razlike med državami zmanjšujejo. Večina evropskih držav, kot so Nemčija, Francija, Španija, Italija in Velika Britanija (razen Severne Irske), omogoča splav na zahtevo v prvem trimesečju nosečnosti. Švedska in Nizozemska imata še bolj liberalne zakone, ki omogočajo splav do 18. oziroma 22. tedna nosečnosti. Na drugi strani Malta ostaja edina evropska država, kjer splav ni dovoljen v nobenem primeru.
Zanimivo je, da države z najbolj liberalno zakonodajo pogosto beležijo najnižjo stopnjo splavov, kar se pripisuje boljšemu dostopu do izobraževanja o kontracepciji in širšemu spektru reproduktivnih storitev. V Sloveniji je splav legalen z uredbo že od leta 1951, urejen pa je z zakonom, ki omogoča splav na zahtevo ženske do 10. tedna nosečnosti, pri višjih nosečnostih pa odloča komisija. Med mladimi v Sloveniji ni veliko umetnih prekinitev nosečnosti, kar kaže na to, da liberalizacija zakonodaje ne nujno vodi k povečanju števila splavov, temveč predvsem k varnejšim in dostopnejšim postopkom.
Izseljenci in mlada generacija
Pomemben dejavnik pri izidu referenduma je bila tudi aktivna udeležba irskih izseljencev, ki so se v velikem številu vrnili v domovino, da bi oddali svoj glas. Angleške univerze so študentom celo financirale pot v domovino. Ta odziv nakazuje globoko povezanost izseljencev z družbenimi in političnimi procesi v njihovi domovini ter njihovo željo po sodelovanju pri oblikovanju njene prihodnosti. Podpora liberalizaciji je bila še posebej izrazita med mladimi volivci, kar potrjuje premik v družbenih vrednotah in pričakovanjih mlajših generacij.
Razprava o pravici do življenja in izbire
Referendum je ponovno odprl širšo razpravo o pravici do življenja in pravici do izbire. Medtem ko nasprotniki poudarjajo moralne in verske vidike ter pravico nerojenega otroka do življenja, zagovorniki liberalizacije izpostavljajo avtonomijo žensk nad svojim telesom, njihovo pravico do odločanja o lastnem zdravju in življenju ter potrebo po sodobni zakonodaji, ki odraža sodobne družbene vrednote. Premier Varadkar je svojo podporo izrazil z besedami: »Ljudje so spregovorili. Pravijo, da potrebujemo moderno ustavo za moderno državo.«
Odločitev irskih volivcev je pomemben dosežek za gibanje za reproduktivne pravice in predstavlja zgodovinski premik v družbenem in političnem pejsažu Irske. Omogoča ženskam večjo avtonomijo in dostop do nujno potrebne zdravstvene oskrbe, hkrati pa odraža širši trend liberalizacije zakonodaje o splavu v Evropi in po svetu.