Delo dijakov in študentov predstavlja pomemben segment slovenskega trga dela, ki omogoča mladim pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka med izobraževanjem. Hkrati pa delodajalcem nudi fleksibilno delovno silo za pokrivanje začasnih ali občasnih potreb. Vendar pa je tovrstno delo regulirano s specifičnimi zakonskimi določbami, ki se razlikujejo od rednih pogodb o zaposlitvi. Razumevanje teh določb je ključno za zagotavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti tako za mlade delavce kot za delodajalce. Poleg tega se vse več študentov v času študija odloča za ustvarjanje družine, kar prinaša dodatne izzive in potrebo po poznavanju podpornih mehanizmov. Ta članek bo podrobno osvetlil pravice in obveznosti dijakov in študentov pri začasnem in občasnem delu, hkrati pa pregledal obsežen nabor pravic in ugodnosti, ki so na voljo študentskim družinam.
Pravice in obveznosti dijakov in študentov pri začasnem in občasnem delu
Zakonodaja jasno opredeljuje pogoje za opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Namen tega dela je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in dodatnega zaslužka, delodajalcem pa zagotoviti fleksibilno delovno silo. Dijaki in študenti, ki opravljajo tovrstno delo, morajo izpolnjevati določene pogoje, med drugim imeti status dijaka ali študenta, kar se dokazuje s potrdilom o vpisu, indeksom ali ustrezno izkaznico. Ob tem morajo podpisati izjavo, da niso zaposleni ali v evidenci brezposelnih oseb.
Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov ne sme biti nižja od z zakonom določene najnižje zneske, ki se usklajujejo. Od 5. februarja 2026 je ta postavka določena na 8,98 evra. Ta bruto urna postavka velja za delo, opravljeno od navedenega datuma.
Ključni dokument pri izvajanju začasnega in občasnega dela je napotnica, ki jo izda posrednik s koncesijo. Napotnica je bistvena za zakonitost dela in se izda v štirih izvodih. Ob pričetku dela morajo biti vsaj trije izvodi napotnice potrjeni s podpisom in žigom posrednika in delodajalca. Dijak ali študent ob pričetku dela prejme en izvod potrjene napotnice. Napotnica se lahko izda tudi v elektronski obliki, pri čemer veljajo enaka pravila kot pri pisni obliki. Napotnica je veljavna le ob predložitvi osebnega dokumenta dijaka ali študenta.
Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur, ki morajo sovpadati s številom ur na napotnici. Bistvena razlika med začasnim in občasnim delom ter delom na podlagi pogodb o zaposlitvi je v začasnosti oziroma občasnosti dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev, neprekinjeno delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in nadzorom delodajalca) prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, razen če zakon to izrecno določa.
Za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) s pogodbo o koncesiji pooblastilo organizacije, ki izpolnjujejo določene pogoje. Koncesijska pogodba se lahko sklene največ za določeno koledarsko leto. Koncesionarji plačujejo koncesijsko in dodatno koncesijsko dajatev od zneska na napotnici, prav tako pa obračunavajo in plačujejo DDV od opravljene storitve posredovanja.
Delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od 1. februarja 2015 se za vsakega dijaka in študenta, ki dela preko študentske napotnice, odvede 15,5 odstotka prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo.
Posebne določbe za mladoletne dijake in študente
Za dela, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga dijak/študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva.
Določbe 190. do 194. člena Zakona o delovnih razmerjih posebej urejajo delo oseb, mlajših od 18 let. Te osebe ne smejo opravljati nadurnega dela. Če mladoletnik dela vsaj 4,5 ure na dan, ima pravico do plačanega odmora za malico, ki traja 30 minut. Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno, kar pomeni, da imajo pravico do počitka med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Mladoletni ne smejo opravljati del, ki vključujejo povečana tveganja ali nevarne razmere. Delodajalci morajo zagotoviti dijakom/študentom varnost in zdravje pri delu (VPP), kar vključuje zagotavljanje vseh potrebnih zaščitnih sredstev.
Pravice in ugodnosti za študentske družine
Vse več študentk in študentov se v času študija odloča za ustvarjanje družine. Ta pomembna življenjska odločitev prinaša s seboj radosti, a tudi izzive, zlasti pri usklajevanju študijskih obveznosti z novimi družinskimi vlogami. Na srečo v Sloveniji obstajajo zakonske in druge oblike podpore, ki so namenjene študentskim družinam.
Dodatno študijsko leto in status študenta
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v 70. členu študentkam materam zagotavlja pravico do dodatnega študijskega leta za vsakega živo rojenega otroka. Ta pravica omogoča podaljšanje študentskega statusa za eno leto za vsakega otroka, kar pomeni, da lahko študentka mama podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti. Zakon ne določa, kdaj mora mamica pravico do dodatnega študijskega leta izkoristiti. Poleg tega Statut Univerze v Ljubljani v 240. členu določa, da študentu miruje status študenta v času materinstva ali očetovstva. V primeru materinstva ali nosečnosti lahko komisija za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku izjemoma odobri tretji redni vpis v prvi letnik, če študent dokaže, da v prvem ali ponavljajočem se letniku istega ali drugega študijskega programa ni mogel izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi materinstva.
Finančne podpore in denarni prejemki
Študentske družine imajo pravico do različnih denarnih prejemkov in subvencij, ki jim lahko bistveno olajšajo finančno breme.
Otroški dodatek: Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega določene meje. Osnovni pogoj za pridobitev pravice je državljanstvo Republike Slovenije. Vlogo za otroški dodatek je potrebno vložiti na pristojnem centru za socialno delo (CSD) v 90 dneh po otrokovem rojstvu, da se pravica prizna od rojstva otroka, sicer od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Vlogo je potrebno vsako leto obnoviti.
Starševski dodatek: Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. To vključuje večino študentov, ki običajno niso redno zaposleni. Pravica lahko traja 365 dni od otrokovega rojstva. Mati jo lahko uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda ali najkasneje 30 dni po porodu, sicer se ji pravica prizna od vložitve vloge. Oče lahko pravico uveljavlja najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki mu to omogoča. Starševski dodatek vključuje tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni priznanje do enega leta pokojninske dobe.
Pomoč ob rojstvu otroka: Ta enkratni denarni prejemek je namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Vlogo je potrebno oddati najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo: Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Denarna socialna pomoč in izredna denarna socialna pomoč: V primeru, da družina ne zmore zagotoviti sredstev za preživetje v višini minimalnega dohodka, je upravičena do denarne socialne pomoči. Materinstvo v času rednega študija je lahko eden od razlogov za upravičenost do te pomoči, vendar je potrebno najprej urediti preživnino s strani staršev (če je študent mlajši od 26 let in ga partner ne more preživljati) in otroka s strani očeta/matere. V primeru izrednih stroškov, na katere družina ni mogla vplivati, je možno zaprositi tudi za izredno denarno socialno pomoč.
Subvencionirano bivanje in prehrana: Zakon o subvencioniranju študentske prehrane daje študentom staršem pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Študenti, ki postanejo starši, imajo tudi prednost pri pridobivanju bivališča v študentskih domovih.
Dohodninska olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Eden od staršev lahko uveljavlja dohodninsko olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Ta olajšava lahko znatno zniža davčno osnovo in s tem obdavčitev oziroma plačilo dohodnine. Študent lahko ob oddaji dohodninske napovedi uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve, ki se nanašajo na opravljanje dela, na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo določa zakon.
Preživnina
Študent starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosi za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, vendar si mora pred tem urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če je mlajši od 26 let in ga partner ne more preživljati) ter preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere. Preživninska obveznost staršev do otroka traja do 18. leta starosti, ali do 26. leta, če se redno šola. V primeru, da starši ne zmorejo zagotoviti sredstev, je otrok upravičen do pomoči s strani države.
Zdravstveno zavarovanje
Kot član družine je študent običajno zavarovan preko staršev. Po rojstvu otroka pa nastopi domneva zunajzakonske skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo. V tem primeru je študent lahko zavarovan preko partnerja, če je ta zavarovanec (zaposlen, s.p., ipd.). Otrok je prav tako zavarovan preko partnerja. Vendar pa je potrebno urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj zavarovanje preko partnerja krije le obvezno zdravstveno zavarovanje.
Vaše pravice pri delu
Zaključek
Delo dijakov in študentov ter starševstvo med študijem predstavljata pomembna življenjska poglavja, ki zahtevajo dobro poznavanje pravic in obveznosti. Zavedanje o zakonskih določbah, razpoložljivih podpornih mehanizmih in finančnih pomočeh omogoča mladim lažje navigiranje skozi te izzive, jim zagotavlja ustrezno zaščito ter jim pomaga pri načrtovanju prihodnosti. Pomembno je, da se dijaki, študenti in študentske družine aktivno informirajo in izkoristijo vse ponujene možnosti za zagotavljanje stabilnosti in dobrega počutja med študijem in v novih družinskih vlogah.
tags: #porodniska #in #studentsko #delo