Nosečnost je obdobje velikih sprememb, ki prinaša ne le veselje ob pričakovanju novega življenja, temveč tudi nove izzive, zlasti na delovnem mestu. Nosečnice smo pogosto obravnavane kot "ogrožena vrsta", kjer nas delodajalci po krivem vidijo kot breme, ki le čaka na bolniško. Vendar pa zakonodaja nudi nosečnicam, pa tudi novopečenim mamicam in doječim materam, posebno varstvo, ki ga je ključno poznati in uveljavljati.
Pravno varstvo nosečnic na delovnem mestu
Pravno varstvo na delovnem mestu se ne nanaša le na nosečnice, temveč tudi na mame, ki so pred kratkim rodile, in mame, ki dojijo. Te skupine imajo pravico do posebnega varstva, ki vključuje tudi obiske šole za starše. Delodajalec naj bi se tako ženski kot moškemu prilagodil in omogočil odsotnost z dela, bodisi plačano ali neplačano, odvisno od kolektivne pogodbe.
Noseča ženska je upravičena do bolniške odsotnosti za vsak ginekološki pregled. Ob obisku ginekologa je priporočljivo zaprositi za potrdilo o obisku, ki ga je nato v roku treh dni treba predložiti svojemu osebnemu zdravniku.
Vsak delodajalec je dolžan pripraviti oceno tveganja delovnega mesta, kjer se natančno opredeli, s katerimi snovmi in napravami dela noseča ženska ter kakšno je tveganje za morebitne poškodbe. Delodajalec lahko od nosečnice zahteva podatke o predvidenem roku poroda (PDP) in razlogu bolniške odsotnosti (bolezen, poškodba po tretji osebi, poškodba na delovnem mestu ipd.), vendar ne sme poizvedovati o konkretnem stanju nosečnice. Na primer, če ima nosečnica kronično bolezen, delodajalec o tem ne sme izvedeti. Pogosto je prav ta skrb za zdravje nosečnice ali pa neznanje glede zakonskih določb razlog, da delodajalci pogodbe nosečnici ne podaljšajo ali pa ji celo ne podaljšajo pogodbe, če je noseča.
Če nosečnica sumi, da so ji kršene pravice, ni njena dolžnost, da to dokazuje. Dokazno breme je namreč na strani delodajalca.
Kdaj je predčasen odhod na bolniško ali porodniško upravičen?
Veliko nosečnic, še posebej tiste, katerih nosečnost ne poteka gladko, bi si želelo s porodniškim oziroma materinskim dopustom začeti že zgodaj v nosečnosti, da bi se lahko povsem posvetile sebi in pripravam na novega družinskega člana. Na drugi strani pa nekatere bodoče mamice do zadnjega dne pred porodom povsem brez težav uživajo pri svojem delu.
Čeprav si večina nosečnic ne more privoščiti, da bi same izbrale, kdaj bodo prenehale delati ali zaradi nosečnosti pustile službo, obstaja pet ključnih znakov, ki nakazujejo, da je skrajni čas za obisk ginekologa, ki vas lahko napoti na predčasno porodniško oziroma nujno potreben bolniški dopust.
1. Znaki za prezgodnji porod
Vsaka mama si želi svojega otroka roditi ob pravem času. Če pri sebi opazite znake, ki kažejo na grozeči prezgodnji porod, je smiselno, da se z ginekologom dogovorite za predčasno porodniško ali bolniški dopust zaradi grozečega prezgodnjega poroda ali celo splava. Ti znaki vključujejo:
- Krči, podobni menstrualnim, v ledvenem in križnem predelu.
- Redne krvavitve ali močnejši izcedki.
- Braxton Hicksovi popadki ali razdražljiva maternica.
- Visok krvni tlak in otekanje, ki sta lahko znak za razvoj preeklampsije.
- Znaki, da se vaš maternični vrat odpira, na primer krvavitve ali znaki poroda.
- Prepradrti plodovi ovoji.
2. Visokorizična nosečnost
Veliko žensk ima nizkorizično nosečnost in lahko brez težav dela v službi vse do nastopa porodniškega dopusta. Vendar pa je v primeru visokorizične nosečnosti, ki znatno poveča možnosti za nosečniške in porodne zaplete, nujno, da vas ginekolog napoti na bolniško. Visokorizična nosečnost zahteva tudi večji nadzor, kar pomeni, da je že zaradi vseh nujnih nosečniških pregledov vaše delo v službi zelo onemogočeno.
V visokorizično nosečnost spadajo naslednje diagnoze:
- Večplodna nosečnost.
- Nosečniška sladkorna bolezen.
- Preeklampsija.
- Anemija.
- Prezgodnji porod.
- Težave s posteljico.
- Sindrom HELLP.
Morda imate nosečnost z visokim tveganjem: Kaj morate vedeti
3. Fizično zahtevna služba
Vaše delo morda zahteva, da ves čas sedite ali celo stojite brez odmora. Morda ste v službi cel dan na nogah, brez možnosti počitka. Če nosečnica predolgo sedi, lahko v žilah nastane strdek. Če pa predolgo stoji, si lahko nakoplje previsok pritisk in s tem poveča tveganje za prezgodnji porod. Mogoče morate celo premikati težke predmete ali delate z otroki, ki jih je treba dvigovati, s čimer povečate možnosti za poškodbe, prezgodnji porod in celo splav.
V prvem trenutku, ko začutite, da se pri delu preveč naprezate, se pogovorite z vašim delodajalcem, ki vam mora omogočiti prilagojeno delo. Če to ni mogoče, ste upravičeni do bolniškega dopusta.
4. Zelo zahtevno in stresno delovno mesto
Normalno opravljanje dela je lahko na nekaterih zelo zahtevnih in pogosto tudi zelo stresnih delovnih mestih skoraj nemogoče, ko ste noseči. Še posebej, če imate nosečniške težave, zaradi katerih ste lahko zelo utrujeni in se zjutraj komajda privlečete v službo. Če k nosečniškim težavam dodate še zahteve delovnega mesta in povečan stres, ki ste mu izpostavljeni zaradi vse večje nezmožnosti ostati v koraku s službenimi zahtevami, hitro dobite povišan pritisk, kar lahko vodi do težav pri otrokovem razvoju, prezgodnjega poroda ter otrokove nizke porodne teže.
Če se kljub vsem prilagoditvam doma in v službi med delom še vedno počutite pod prevelikim stresom, je čas za sestanek z delodajalcem in ginekologom.
5. Anksioznost ali/in depresija
Nekaterim k anksioznosti in depresiji nagnjenim ženskam se razpoloženje med nosečnostjo močno izboljša, nekaterim pa tudi močno poslabša. Konec koncev na počutje med nosečnostjo zelo vplivajo tudi hormonske spremembe, na katere nimamo vpliva in ki lahko sprožijo tudi nosečniško depresijo.
Če čutite, da zaradi svojega anksioznega ali depresivnega stanja enostavno ne morete normalno delati, čim prej obiščite svojega ginekologa, osebnega zdravnika ali terapevta, ki vam bo predpisal potrebna zdravila in bolniški stalež. Absolutno se morate o tem posvetovati z zdravnikom, ki vam bo na podlagi poteka vaše nosečnosti predlagal, ali nadaljevati z delom ali ne.
Delo, ki je fizično naporno, lahko negativno vpliva na potek nosečnosti, povzroči lahko zvišan krvni pritisk, nepravilen otrokov razvoj ali prezgodnji porod. Zagotovo ni priporočljivo, da delate s kemikalijami ali tam, kjer je veliko sevanja, prav tako nosečnici odsvetujejo, da več ur stoji v trgovini ali za tekočim trakom. Če je vaše delo tako tvegano, potem je najbolje, da začnete bolniški dopust prej.
Delo z računalnikom v nosečnosti
Tisto, kar najbolj zanima nosečnice, je, ali delo za računalnikom škodi. Točnega odgovora ni, saj si ugotovitve različnih strokovnjakov nasprotujejo. Pozorni bodite le na to, da je računalniška oprema sodobna, ker ima takšna boljšo zaščito. Zaslon postavite na primerno razdaljo, prav tako ne sedite naravnost nasproti njega.
Obveščanje delodajalca o nosečnosti
Pričakovana ali nepričakovana nosečnost s seboj prinese obveznosti za delodajalca in njegove zaposlene. Pojasnili bomo, na kaj je treba biti pozoren pri nosečnosti med poklicnim življenjem.
Kdaj naj nadrejenemu povem, da sem noseča? Takoj, ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti. Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka.
Na primer, prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. Noseča delavka ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo stoje. Pri tem velja, da lahko nosečnica po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Del pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu je prepovedan. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana.
Večini žensk obveščanje o nosečnosti ni preveč prijetno. Veliko žensk se boji, da je po nosečnosti kariere konec. Pogosto jih skrbi tudi, da bi lahko z nosečnostjo razjezile delodajalca ali neposrednega nadrejenega. Druge se bojijo zapletov in zato želijo počakati do 12. tedna, ko se težave pogosteje pojavljajo, ali pa se zgodi, da ženska otroka izgubi.
Nekatere ženske imajo sodelavce, ki jim želijo dobro in jih zasipavajo z dobronamernimi nasveti. Veliko žensk se tudi boji, da bodo po tem, ko se bo dobra novica razvedela, izključene. Lahko se namreč zgodi, da se sodelavci do nosečnice obnašajo drugače, kot so se prej.
Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete. Vendar pa obstajajo nekatere izjeme. Ali gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati? To je mogoče v primerih, ko dejavnost ogroža zdravje nosečnice ali otroka. V tem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti.
Ali je delo sestavljeno pretežno iz dejavnosti, ki so za nosečnico škodljive? Ali po tem, ko izločimo vse škodljive dejavnosti, ne ostane več dovolj primernega dela? V tem primeru je mogoče delo prekiniti. V večini primerov pa gre samo za delno prekinitev dela. Nosečnica enostavno več ne opravlja tistih del, ki so škodljiva, še vedno pa opravlja lažja dela.
Prepoved nočnega dela, dela ob nedeljah in praznikih ter nadur
Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah. Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden.
Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. Če ima podjetje svojega zdravnika, mora delodajalec obvestiti tudi njega.
Nosečnost med poskusno dobo
Ali ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči? Tukaj velja, da o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Če zaradi vaše nosečnosti pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju. Zaščita pred odpustom je pomemben sestavni del zakona o materinskem varstvu. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta.
Zakonodaja, ki opredeljuje delo nosečnic
Delo nosečnic oz. prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Še podrobneje pa delo nosečnic in varovanje njihovega zdravja določa Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk.
Prepoved opravljanja dela v času nosečnosti v ZDR-1
Delo nosečnic oz. prepoved opravljanja dela v času nosečnosti (ter ves čas, ko doji otroka) opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 184. členu. Velja, da delavka ne sme opravljati del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim pogojem, ki se določijo s podzakonskim aktom.
Če delavka opravlja delo, pri katerem je izpostavljena dejavnikom tveganja, postopkom in delovnim pogojem (podrobneje določenim s podzakonskim aktom), mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe z začasno prilagoditvijo pogojev dela ali prilagoditvijo delovnega časa, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje oz. zdravje otroka. Kaj pa, če se z začasno prilagoditvijo ni možno izogniti nevarnosti za zdravje? Takrat mora delodajalec delavki zagotoviti opravljanje drugega ustreznega dela. Delavka je dolžna opravljati drugo ustrezno delo. Ima pa tudi pravico do plače, kot da bi opravljala svoje delo, če je zanjo to ugodnejše. Če delodajalec ne zagotovi drugega ustreznega dela, ji mora v času odsotnosti iz tega razloga zagotoviti nadomestilo plače.
Delo nosečnic, ki ga ne smejo opravljati, opredeljuje Pravilnik
Delo nosečnic, ki ga delavke v času nosečnosti ne smejo opravljati, je določeno v Pravilniku o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Gre za dela, ki so v času nosečnosti in dojenja škodljiva za zdravje in varnost delavke in otroka.
Katerim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem ne sme biti izpostavljena nosečnica?
Peti člen Pravilnika opredeljuje splošno prepoved izpostavljenosti pri delu nosečnic. Noseča delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom tveganja in delovnim pogojem:
- Fizični dejavniki: hiperbarna atmosfera (npr. potapljanje, zaprti prostori pod tlakom).
- Biološki dejavniki: toksoplazma, virus rdečk (razen, če je delavka cepljena proti rdečkam).
- Kemični dejavniki: svinec in njegovi spojine, ki se lahko absorbirajo v telesu.
- Delovni pogoji: podzemno rudarsko delo.
Doječe delavke ne smejo biti izpostavljene dejavnikom oz. pogojem iz 3. in 4. točke zgoraj.
Delo nosečnic - čemu še ne sme biti delavka izpostavljena?
Če iz ocene tveganja izhaja tveganje za zdravje delavke oz. otroka, delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom oz. pogojem (ko gre za delo nosečnic oz. doječih delavk):
Fizikalni dejavniki, ki povzročajo poškodbe ploda ali bi lahko prekinili placentno pritrditev:
- Šoki, vibracije ali premikanje.
- Premeščanje bremen.
- Hrup nad 80 dB.
- Ionizirajoče oz. neionizirajoče sevanje.
- Ekstremen mraz ali vročina.
- Gibi in položaji, potovanje (znotraj ali zunaj podjetja).
- Mentalna ali fizična utrujenost.
- Druga fizična bremena.
Biološki dejavniki: Dejavniki, ki lahko povzročijo (težje) bolezni pri ljudeh in predstavljajo (veliko) nevarnost za delavce.
Kemični dejavniki, za katere je znano, da ogrožajo zdravje noseče delavke in nerojenega otroka:
- Živo srebro, zdravila proti mitozi, ogljikov monoksid.
- Procesi iz Priloge I Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem.
Delovni pogoji:
- Podzemno rudarsko delo.
- Nočno delo.
- Nadurno delo.
Zdravstveni vidiki v nosečnosti in delovno okolje
Delo v kemijskem laboratoriju predstavlja specifične izzive za nosečnice. Že pred zanositvijo je pomembno razmisliti o vplivu nevarnih kemikalij na uspešnost zanositve. Jajčeca so namreč od rojstva deklice naprej "ustavljena" v najbolj občutljivi fazi delitve in so zato neprestano in kumulativno izpostavljena vsem mogočim zunanjim vplivom. Pri semenčicah, ki nastajajo iz relativno neobčutljive celice, je "občutljiva faza razvoja" dolga največ 92 dni. Zato bi kvečjemu pri moškem bil koristen "čas karantene" pred zanositvijo, pri ženski pa k celokupnemu varovalnemu učinku ne prispeva skoraj nič.
Jajčece, ki se kdajkoli v preteklosti "okvari", ostane tako do trenutka, ko pride na "vrsto za ovulacijo". Pravo preventivno in varovalno "obnašanje" bi torej bilo kvečjemu popolno izogibanje nevarnim snovem in sevanjem vseh žensk, ki imajo kdajkoli v bodočnosti namen imeti potomstvo.
Če ste bili dolgo dokazano izpostavljeni mutagenim snovem, vam je priporočljiv genetski posvet in morda celo kariotipizacija ploda za odkrivanje morebitne kromosomske napake. Na posvet vas pošlje osebni ginekolog z napotnico.
Škodljivi učinki imajo vpliv tudi na razvoj zarodka od samega začetka dalje. V prvih 14 dneh po oploditvi so lahko učinki le dvojni: vse ali nič (odmrtje zarodka ali pa ni posledic). Teratogeni učinki na organe se pričnejo šele ob pričakovani (izostali) menstruaciji in so najpomembnejši do 13. tedna. Po 13. tednu ni več učinkov na razvoj organov, temveč le še na njihovo funkcijo. Vso nosečnost se priporoča čim manj oziroma nič stika z neznanimi snovmi in seveda tistimi, ki so teratogene, mutagene, kancerogene ipd.
V primeru izpostavljenosti RTG-sevanju v prvih 14 dneh po oploditvi, ko ženska še ne ve, da je noseča, je pomembno ostati miren. Kot je bilo poudarjeno, sta učinka v tem času le dva možna: da plod odmre in pride do splava ali da mu "ni nič" in se bo kljub temu rodil zdrav.
Če delate z nevarnimi snovmi, ni nujno, da z njimi res prihajate v stik na nevaren način. Vsekakor pa bi vam v primeru zanositve priporočili, da se z ginekologom dogovorite za stalež, pred zanositvijo pa uporabljajte vso dostopno delovno zaščito, ki bi morala zagotavljati minimalen stik oziroma bi morala preprečiti neposreden stik z nevarnimi snovmi. Če delovne zaščite ne morete uporabljati ali je nimate, potem vam ni druge pomoči, kot da si izborite stalež že pred zanositvijo. Vendar je pri ženski na žalost jajčece vse življenje enako pomembno izpostavljeno vsem vplivom iz okolja, sevanju, kemiji ipd., tako, da samo nekaj mesecev pred želeno zanositvijo sprememba življenjskega sloga ne spremeni veliko. Pri moškem je drugače, ker spermiji nastajajo sproti in lahko 3-mesečno izogibanje zunanjim škodljivim vplivom izboljša stanje.
Če imate vprašanja glede vpliva kemikalij na plodnost ali nosečnost, se posvetujte z ginekologom ali obiščite genetsko svetovanje. Vaš zdravnik lahko na osnovi vašega delovnega okolja in zdravstvenega stanja predlaga ustrezne ukrepe ali premestitev na drugo delovno mesto.
tags: #delo #v #laboratoriju #in #nosecnost