Atopijski dermatitis, pogosto imenovan tudi ekcem, je kronična in ponavljajoča se kožna bolezen, ki močno prizadene dojenčke in majhne otroke. Zanj so značilne kožne spremembe, ki so posledica spremenjene funkcije kožne bariere. Ta članek podrobno opisuje, kako atopijski dermatitis vpliva na otroke in njihove družine, ter ponuja vpogled v znake, vzroke, sprožilce in strategije obvladovanja te pogoste težave. Čeprav ni nalezljiv in ga je mogoče uspešno zdraviti, lahko dolgotrajna narava bolezni predstavlja izziv tako za otroka kot za starše.
Znaki in simptomi atopijskega dermatitisa pri dojenčkih in majhnih otrocih
Atopijski dermatitis se lahko pri otrocih pojavi kadar koli, vendar se najpogosteje pojavi v prvih mesecih življenja. Prvi izbruh se v 50 % pojavi v prvem letu starosti, predvsem v tretjem mesecu, v 80 % pa do petega leta starosti. Zanj je značilno močno srbenje, ki moti spanje in vsakodnevne aktivnosti.
Pri dojenčkih se atopijski dermatitis najpogosteje pojavi na licih, kar je opaziti kot žarišča pordele, vnete kože, ki je občutljiva in srbeča. Koža je lahko rdeča, vlažna, pojavijo se majhne hrapave bunčice. V akutni fazi vnetje kože običajno kaže izrazito rdečino in lahko rosi. Kasneje se lahko rdečici pridružijo tudi drobni mehurčki in bunčice. Izpuščaj se v nadaljevanju lahko širi na lasišče, zgornje okončine in na trup. Koža okrog ust, pod plenicami, v kožnih gubah ter v popku praviloma ni prizadeta.
Med drugim letom in puberteto se atopijski dermatitis običajno izraža v obliki območij suhe, pordele in srbeče kože na vratu, zapestjih, gležnjih, pregibih kolen in komolcev ter v predelu med zadnjico in nogami. Pri majhnih otrocih spremembe na koži ne izločajo tekočin, temveč so bolj suhe. Tipično pa prizadenejo predel zapestij, gležnjev in notranje strani nog ali rok. Koža je pogosto luskasta in srbeča, kar vodi v dodatno draženje zaradi praskanja.
Pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih ekcem opazimo v pregibih velikih sklepov, na vratu, vekah, po obrazu, rokah in nogah. Vnetje ni več tako izrazito, prevladujejo suha, srbeča žarišča, koža je lahko zadebeljena z grobimi kožnimi gubami. Večina bolnikov ima vse življenje suho in občutljivo kožo.
Vzroki in dejavniki tveganja za atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis je nenalezljiva bolezen, ki je posledica medsebojnega vpliva več dejavnikov, predvsem dednosti in okolja.
Dednost: Ekcem je dedno pogojeno stanje. Če ima eden izmed staršev atopijski dermatitis, ima otrok 40-odstotno možnost, da ga podeduje. Dokazano je tudi, da je atopijski dermatitis povezan z alergijami. Otroci lahko okvaro filagrina, beljakovine, ki je ključna za zdravo kožno pregrado, podedujejo od obolelih staršev.
Okoljski dejavniki: Rojstvo v razvitih državah, hladnem podnebju ali onesnaženem mestu naj bi povečalo tveganje za pojav atopijskega dermatitisa. Tudi otroci priseljencev iz nerazvitih držav so v razvitem svetu pogosteje razvili atopijski dermatitis kot njihovi vrstniki v matični državi. Večji delež obolelih otrok je iz majhnih, premožnejših družin.
Imunski sistem in kožna pregrada: Atopijski dermatitis je povezan z oslabljeno funkcijo bariere kože in motnjo imunskega sistema. Koža ne proizvaja dovolj hidrolipidnih snovi, da bi se zaščitila, zaradi česar je ranljiva in odprta za napade alergenov in dražečih snovi. Izguba vode skozi kožo je večja, znižan je prag srbenja, tako da že stik kože z volno lahko povzroči srbež. Prav tako je slabša kožna pregrada in hitreje pride do infekcij kakor tudi do prodora alergenov skozi kožo.
Sprožilci in poslabšanje simptomov
Simptomi atopijskega dermatitisa lahko sprožijo in/ali poslabšajo izbruh. Ker je koža suha in srbeča, se otroci praskajo. Praskanje poškoduje zaščitno bariero kože in bakterija Staphylococcus aureus se lahko razmnoži ter okuži kožo. Praskanje še bolj poškoduje kožo, ki postane dovzetna za bakterije, te pa lahko dodatno poslabšajo srbečico.
Splošni sprožilci vključujejo:
- Groba oblačila: Grobe tkanine, kot je volna, lahko povzročajo srbenje. Bombaž in lan sta manj groba kot sintetične tkanine.
- Določeni izdelki za nego: Močna čistila in kemikalije, ki se uporabljajo v bioloških pralnih praških, lahko poslabšajo stanje občutljive mlade kože. Priporočajo se blaga in naravna sredstva.
- Okoliščine: Pretirano umivanje kože, znojenje, nošenje oblačil iz volne ali grobih vlaken (zaradi iritacije kože).
- Okoliško okolje: Suho in hladno vreme, ekstremne temperature ali onesnažen zrak lahko negativno vplivajo na otrokovo kožo, jo izsušijo in tako povzročijo dermatitis. V zimskih mesecih je koža pogosto še bolj suha zaradi nizkih temperatur, vetra, mraza in suhega zraka v stanovanjih zaradi centralnega ogrevanja.
- Alergeni:
- Prehranski alergeni: Mleko, jagode, arašidi, meso, rumenjak in beljak, morski sadeži, žita ipd. Če menite, da živila, ki jih otrok uživa, sprožajo simptome ali poslabšajo atopijski dermatitis, se posvetujte z zdravnikom, preden te morebitne sprožilce izločite iz otrokove prehrane.
- Inhalacijski alergeni: Pršice v hišnem prahu, pelodi trav in dreves, perje in plesni.
- Čustveni stres: Tudi duševne stiske lahko negativno vplivajo na stanje kože.
Obvladovanje in nega atopijskega dermatitisa
Ključ do obvladovanja atopijskega dermatitisa je dosledna in pravilna nega kože.
Dnevna nega in higiena:
- Umivanje: Kožo je treba dvakrat na dan umiti in z nje odstraniti pot, potencialne alergene in ostanke krem. Nega naj bo posebej temeljita zvečer. Kopanje naj ne traja predolgo. Temperatura vode naj bo med 32 in 33 °C, pri višjih temperaturah je srbenje bolj izrazito. Kopanje naj traja največ 10 minut, sicer se koža preveč izsuši. Priporočamo uporabo sindetov ali gelov brez mila, ki ne dražijo kože. Po kopeli kožo nežno obrišite (ne drgnite) in nato na še vlažno kožo v roku treh minut nanesite negovalni preparat.
- Vlaženje: Pravi vlažilni izdelki ter redna in skrbna nega imajo ključno vlogo pri zaščiti in pomiritvi otrokove atopijske kože. Za vsakodnevno nego kože so najboljše kreme, ki jo ohranjajo primerno vlažno, mastno in mehko ter so prilagojene potrebam tovrstnih bolnikov. Zmanjšujejo suhost in razpokanost kože, obnavljajo kožo, preprečujejo njeno izsušitev in tako preprečijo vdor alergenov iz okolja. Z redno uporabo negovalnih krem se lahko zmanjša poraba kortikosteroidnih krem. Negovalno mazilo nanesemo vsaj enkrat dnevno, obvezno tudi po tuširanju, ko je koža še vlažna. Pomembno je, da mazanje z negovalnimi izdelki postane dnevna rutina tudi v obdobju izboljšanj.
Strategije za zmanjšanje izbruhov:
- Opazovanje in beleženje: Skušajte beležiti, kdaj se na otrokovi koži pojavi izbruh, in se o tem pogovorite z zdravnikom. To bo pomagalo odkriti morebitne sprožilce in določiti najboljše zdravljenje.
- Izogibanje sprožilcem: Izogibajte se grobi volni, grobim tkaninam, močnim čistilom in kemikalijam. Uporabljajte blaga pralna sredstva brez belila in mehčalca. Izogibajte se zaprašenih prostorov, talnih oblog in zaves, odej iz perja.
- Ustrezna oblačila: Otrok naj nosi bombažna oblačila, naj ne bo oblečen preveč toplo.
- Postrizite nohte: Poskrbite, da ima otrok pristrižene nohte, da se zmanjša poškodba kože pri praskanju.
- Strategije za lajšanje srbenja: Otroku ne preprečujte praskanja za vsako ceno. Otrokovo osnovno fiziološko potrebo - umiritev srbeža - je treba upoštevati. Srbečica je nevzdržna in otrok ima močno potrebo po praskanju. Pri praskanju takšnega srbeža gre pravzaprav največkrat za podzavestno motorno dejavnost - refleks za blaženje srbeža s stimuliranjem bolečine. Vsaka bolečina je namreč olajšanje. Otroku lahko pomagate tako, da kožo božate, rahlo ščipate, tapkate, hladite s hladnimi obkladki. Poslušajte, kaj otrok želi, kaj ga umiri in kako mu lahko pomagate. V poštev pridejo rokavice proti praskanju, zlasti ponoči.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Če ob redni negi in izogibanju alergenom vnetje kože še naprej vztraja, se je treba po nasvet obrniti k zdravniku pediatru, ki bo predpisal ustrezno terapijo in ob morebitnem sumu na alergijo izdal napotnico za nadaljnje preiskave pri alergologu. V primeru hujše oblike AD, ki se ne odzove na s strani pediatra predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.
Plenični dermatitis
Plenični dermatitis je vnetje kože, ki nastane zaradi dolgotrajnega stika kože z urinom, blatom ali dražečimi snovmi v plenicah, kar povzroči rdečico, srbenje in včasih tudi boleče razjede na predelu zadnjice in dimelj. Pri milejši obliki so spremembe manj izrazite, dojenček joka le ob previjanju in čiščenju. Pri resnejši obliki je koža močno pordela, pojavijo se bunčice in mehurčki.
Preventiva in zdravljenje pleničnega dermatitisa:
- Ritko in spolovilo nežno očistimo le z mlačno vodo, saj lahko mila povzročijo preobčutljivost. Ostanke mazil in umazanijo lahko odstranimo z blagimi olji ali oljnimi robčki.
- Vedno pustimo malčka nekaj časa brez plenice, da se koža popolnoma osuši, šele potem mu ohlapno in dovolj zračno namestimo novo.
- Na čisto in suho kožo nanesemo pripravek za nego kože pod plenico. Najpogostejše učinkovine mazil so dekspantenol, smukec, cinkov oksid, bizmutov subgalat, izvleček kamilice ter ribje olje.
- V primeru hujše oblike pleničnega izpuščaja, gnojenja, mehurčkov ali razjed, je priporočljivo obiskati zdravnika.
Zaključek
Atopijski dermatitis je pogosta, a obvladljiva kožna bolezen pri dojenčkih in otrocih. Z razumevanjem znakov, vzrokov in sprožilcev ter z dosledno in skrbno nego lahko starši bistveno izboljšajo kakovost življenja svojih otrok in zmanjšajo neprijetnosti, povezane s to kronično boleznijo.
tags: #dermatitis #pri #dojencku #znaki