Materino mleko je z naravo dano popolna hrana za dojenčka, ki nudi neprecenljive koristi za njegovo rast, razvoj in splošno dobro počutje. Dojenje predstavlja najbolj naraven način prehranjevanja, saj se žensko mleko dinamično prilagaja edinstvenim potrebam otroka v vsaki razvojni stopnji. Priporočljivo je, da je otrok, do dopolnjenega šestega meseca starosti, hranjen izključno z dojenjem. V tem ključnem obdobju materino mleko otroku zagotavlja vso potrebno tekočino, energijo in ključna hranila, ki so bistvena za nemoteno rast, zdrav razvoj in krepitev imunskega sistema.
Prvi podoj in vzpostavitev vezi
Čas prvega podoja je izjemno pomemben. Idealno bi se moral otrok prvič podojiti v prvih tridesetih minutah po porodu. Če upoštevamo otrokov prirojen vzorec in fiziološko potek poroda, je sprejemljiv interval med eno in pol do dvema urama po porodu. V tem zgodnjem obdobju je ključnega pomena tesen telesni stik med materjo in otrokom, ki krepi njuno vez in spodbuja naravne procese dojenja. Pomembno je vedeti, da velikost in oblika dojk ne vplivata na uspešnost dojenja. Večina žensk je biološko sposobnih dojiti, kar pomeni, da je dojenje dosegljivo za veliko večino mater. V primerih, ko otrok iz kakršnega koli razloga ne more sesati, pa si mati želi dojiti, je izbrizgavanje mleka učinkovita alternativa. S tem procesom je priporočljivo začeti takoj po rojstvu otroka, najbolje v šestih urah po porodu. Za natančnejše informacije o tehnikah izbrizgavanja, pravilnem shranjevanju mleka in hranjenju otroka z izčrpanim mlekom se je smiselno posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom.
Navala mleka in pomembnost pogostega pristavljanja
Med tretjim in petim dnem po porodu se običajno pojavi tako imenovani ‘navala’ mleka. V tem času prsi postanejo vidno bolj napete in polne, kar je naraven del procesa vzpostavitve laktacije. Da bi se izognili morebitnim težavam, kot je zastoj mleka, je ključnega pomena otroka pogosto pristavljati k prsim. V prvih tednih otrokovega življenja je odsvetovana uporaba dudic za pomirjanje. Dudice lahko povzročijo tako imenovano sesalno zmedo, saj otrok razvije drugačen način sesanja, kar lahko vodi do podaljšanih intervalov med podoji. Posledično se zmanjša stimulacija za tvorbo mleka, kar lahko negativno vpliva na količino mleka. Zato je v tem obdobju priporočljivo izključno dojenje in izogibanje drugim tekočinam, kot so voda ali čaji, saj materino mleko zagotavlja vso potrebno hidracijo.
Skrb zase in za otroka med dojenjem
Obdobje dojenja je čas intenzivne nege in pozornosti, ki pa ne sme biti usmerjena le na otroka. Mati mora dobro poskrbeti tudi zase. Vsak dan si je priporočljivo privoščiti nekaj časa za sprostitev in zagotoviti dovolj počitka. Sproščena in spočita mati lažje in bolj prijetno doživlja proces dojenja, kar pozitivno vpliva tudi na otroka. Zato naj bo obdobje dojenja prijetno za oba. Med dojenjem je priporočljivo imeti v bližini kozarec vode, ki jo mati med podojem lahko popije, saj dojenje povečuje potrebo po tekočini.
Kar zadeva prehrano matere, lahko uživa vso hrano, ki ji ustreza in je del uravnotežene zdrave prehrane. To vključuje vse vrste surove zelenjave in sadja, kuhane stročnice, kot sta grah in fižol. Vendar pa je priporočljivo omejiti uživanje kave na največ dve skodelici na dan. Prav tako je v času dojenja odsvetovano uživanje alkoholnih pijač in kajenje, saj lahko te snovi prehajajo v materino mleko in negativno vplivajo na otroka. Ko materino zdravstveno stanje to omogoča, je priporočljivo v vsakdan vključevati tudi gibanje. Zadostuje normalna osebna higiena, pri čemer si je potrebno skrbno umivati roke. Dojke je priporočljivo umivati le z vodo enkrat na dan, brez uporabe mila, saj milo lahko uničuje naravna kožna olja, ki ščitijo kožo. Pred dojenjem dojk ni potrebno dodatno umivati.
Narava materinega mleka: dinamika ponudbe in povpraševanja
Dojenje samo po sebi ne sme biti boleče. V začetni fazi imajo nekatere matere lahko bolj občutljive bradavice, vendar ta začetna bolečina običajno izgine v nekaj dneh, ko se bradavice prilagodijo. Ključno pri dojenju je razumevanje odnosa med ponudbo in povpraševanjem. Materino mleko se dinamično spreminja glede na potrebe otroka. Izbrizgavanje mleka po končanem dojenju običajno ni potrebno, saj se s tem ne spodbuja dodatna tvorba mleka, če otrok dojko dobro izprazni.
Po porodu se najprej izloča mlezivo (kolostrum), ki je bogato s hranili in protitelesi. Temu sledi prehodno mleko, ki postopoma preide v zrelo žensko mleko. Mlezivo se od zrelega mleka razlikuje po barvi in sestavi. Mlezivo je rumenkasto oranžne barve, medtem ko zrelo mleko postane belo in rahlo prozorno. Pomembno je, da sprememba barve ne zavede matere, saj obe vrsti mleka nudita otroku bistvena hranila.
Otroka je ključno pristavljati k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote. Dojenja se ne sme izvajati po vnaprej določenem urniku. Na začetku je povprečna pogostost dojenja nekje med 8- do 12-krat na dan, z različno dolgimi premori med podoji. Otroku je potrebno omogočiti dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije.
Pomembno je tudi vedeti, da se sestava ženskega mleka spreminja celo med enim samim podojem. Na začetku podoja mleko vsebuje več vode in manj maščob, medtem ko se proti koncu podoja poveča vsebnost maščob. Te maščobe so zelo pomembne za otrokovo zdravje in razvoj ter ga bolj nasitijo. Ravno zato ne smemo omejevati trajanja posameznega podoja. Otroku je treba omogočiti, da sesa na prvi dojki tako dolgo, kot želi. Šele nato ga pristavimo na drugo dojko. Nekateri otroci bodo nadaljevali s sesanjem, drugi pa morda ne.
V obdobjih intenzivne rasti, znane kot 'poskoki v rasti', se otroci pogosteje dojijo. To povečano dojenje služi kot signal za povečanje proizvodnje mleka. Ti poskoki rasti se običajno pojavijo v 3. do 6. tednu ter v 3. in 6. mesecu starosti otroka.
Spremljanje otrokovega napredka in zdravja
Novorojenčki v prvih dneh po porodu običajno izgubijo med 5 in 10 % svoje porodne teže. Po tretjem dnevu se ta izguba teže običajno ustavi, nato pa teža individualno narašča. Dobro hranjen otrok naj bi bil živahen in zadovoljen, videti je zdrav, z napetimi lički. Rast otroka se odraža tudi v tem, da prerašča svoja oblačila.
Pogoste težave pri dojenju in njihovo reševanje
- Ragade: Ragade so razpoke na bradavicah in predstavljajo eno najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo doječe ženske. Za preprečitev nastanka ragad je ključnega pomena, da otroka pravilno pristavimo. Če se ragade kljub temu pojavijo, je poleg pravilnega pristavljanja pomembno poskrbeti za pogostejše dojenje. Otrok, ki je preveč lačen, namreč bolj hlastno in močneje sesa. Priporočljivo je začeti z manj bolečo dojko in ga šele, ko mleko prične teči, pristaviti še na bolj bolečo dojko. Bradavice in kolobar po podoju lahko zaščitite z nekaj kapljicami lastnega mleka ali z medicinsko preverjenim lanolinom.
- Zamašitev mlečnega voda: Do zamašitve mlečnega voda prihaja postopoma, ko se mlečna žleza ne prazni dovolj. V posameznem mlečnem vodu se mleko lahko zgosti in ga zapre. Posledica take zamašitve je boleča, običajno za grah velika in omejena zatrdlina v dojki. Zamašena pora v bradavici lahko prav tako povzroči zastoj mleka na širšem področju dojke, kar se lahko kaže kot bela pika ali bela glavica na vrhu bradavice. Zamašena dojka se razlikuje od polnih dojk in ima značilen videz: videti je napeta, svetleča, boleča, pretok mleka je otežen. Glavni vzrok za takšno stanje je nepopolno praznjenje dojk, do česar pride zaradi omejevanja dojenja, nepravilnega pristavljanja in/ali nepravilnega sesanja. Pomagajo lahko tople kopeli ali obkladki pred dojenjem ter pogosto pristavljanje/dojenje.
- Mastitis: Glavni vzrok za nastanek mastitisa je zastoj mleka. Znaki mastitisa vključujejo povišano telesno temperaturo (nad 38 °C), povišan pulz, mrzlico, bolečino, utrujenost kot pri gripi, rdečino, bolečino in oteklino na površini dojke ter rdeče črte, ki se širijo proti pazduhi. Otrok lahko zaradi povečane količine soli v mleku začne zavračati dojenje. Najpogostejše mesto vnetja je zgornji zunanji kvadrant leve ali desne dojke. S preprečevanjem zastoja mleka v dojkah lahko uspešno preprečimo tudi nastanek mastitisa. V primeru suma na mastitis je nujno obiskati zdravnika.
Prehod na nadomestno mleko in druga vprašanja
Po porodu traja teden ali več, da mleko naravno presahne. Če mati iz kakršnega koli razloga ne more ali ne želi dojiti in se odloči za hranjenje otroka z mlečnim nadomestkom, je ključno, da se o izbiri, pripravi in načinu hranjenja z njim informira v porodnišnici ali pri otrokovem pediatru. Kravje mleko samo po sebi ni primeren nadomestek materinega mleka. Vedno je potrebno pripraviti svež obrok mlečnega nadomestka neposredno pred hranjenjem.
- Bljuvanje in kolcanje: Bljuvanje pri dojenčkih je bruhanje majhnih količin mleka, navadno skozi usta, lahko pa tudi skozi nos. Pojavlja se po hranjenju in ga pogosto spremlja trzljaj telesa, kot bi otrok kolcnil. Kolcanje je ritmično premikanje trebušne prepone, ki se največkrat pojavi po preobilnem obroku, hlastavem pitju z zajemanjem zraka ali hranjenju s pretoplo ali prehladno hrano. V primeru kolcanja lahko otroku ponudite malo tekočine.
Znanje in podpora za uspešno dojenje
Pomembno je zavedanje, da je dojenje naravno, vendar se ga je potrebno naučiti. Mnoge matere imajo vprašanja glede menjavanja strani pri dojenju, katere dojke ponuditi najprej, ali je potrebno menjati stran po določenem času ali dojiti večkrat zapored na isti dojki. Strokovnjaki poudarjajo, da se pri dojenju ne gleda na uro, temveč se opazuje sebe in otroka. Vedno je normalno najprej ponuditi tisto dojko, na kateri mati čuti večjo polnost. Če je otrok zadovoljen in po dojenju mirno zaspi, ga je potrebno pustiti spati. Če pa se zbudi, je priporočljivo podreti kupček.
Skrb, da bi otrok dobil le "prednje" mleko, je večinoma odveč, razen v redkih primerih, ko ima mati izjemno veliko mleka. V večini primerov se ta dinamika sčasoma sama uredi. Ključno je, da otrok pogosto in učinkovito sesa. Priporočljivo je najprej pristaviti otroka na bolj "polno" dojko. Ko se požiranje upočasni ali otrok pokaže manj zanimanja, lahko začnemo s stiskanjem dojke. Ko tudi to ne pomaga več, zamenjamo dojko in postopek ponovimo.
Nekatere matere imajo v prvih tednih ali celo mesecih preveč mleka. Nekateri strokovnjaki v takih primerih priporočajo več podojev zapored na eni dojki. Vprašanje ostane, kaj storiti z drugo, prepolno dojko. Vsekakor se odsvetuje iztiskavanje ali črpanje mleka "do konca", saj bi to lahko spodbudilo še večjo tvorbo mleka. Pri nekaterih težavah z dojkami lahko pomagajo tudi zelni listi, ki jih položimo na prsi.
Pri dvojčkih je zaželeno, da ju mati pristavlja izmenično enkrat na eno, drugič na drugo dojko. Včasih se zgodi, da otrok preferira eno dojko, ker iz nje mleko lažje teče. Čeprav mnoge mamice uspešno dojijo samo na eni dojki, je zavračanje dojenja lahko posledica različnih dejavnikov. Če potrebujete konkretno pomoč pri dojenju, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
Dojenje samo po sebi ne sme biti boleče. V prvih tednih po porodu je občutljivost bradavic lahko povečana zaradi raztezanja kolagenskih vlaken. Bolečina se zmanjša, ko se poveča prožnost bradavic. Za bolečino, ki traja več kot teden dni, je pogosto krivo nepravilno pristavljanje otroka na dojko, ko sesa samo bradavico. V takih primerih je nujno popraviti otrokov položaj na dojki, tako da ima med dojenjem v ustih dovolj kolobarja. Če kljub pravilnemu položaju otroka bolečina v predelu bradavic več dni ne izgine in koža bradavic postane pordela in vneta, je potrebno obiskati zdravnika. V nekaterih primerih bolečino povzročajo glivice, v drugih pa bakterijsko vnetje, ekcem ali drug problem.
Po porodu postanejo dojke polne in nabrekle, kar je normalno stanje, ki običajno mine v nekaj dneh. Če pa postanejo dojke težke, boleče in napete, gre za zastajanje mleka, kar imenujemo zastojna dojka.
Pomen pravilnega pristavljanja in drugih vidikov
Kako se dojiti | wikiHow vpraša svetovalko za dojenje
Pravilno pristavljanje otroka na dojko je ključnega pomena za uspešno in neboleče dojenje. Otrokova usta naj zajamejo čim večji del kolobarja, njegovo telo pa naj bo obrnjeno proti materi, tako da ima prost dostop do dojke. Udoben položaj za dojenje omogoča sproščenost in učinkovitejše sesanje. Preizkušanje različnih položajev lahko pomaga najti tistega, ki najbolj ustreza materi in otroku.
Zaupanje vase in v svoje telo je pomemben del dojenja. Tudi če se pojavijo izzivi, kot so boleče dojke, lahko z ustreznimi prilagoditvami dojenje postane prijetna izkušnja. Pravilna tehnika dojenja igra ključno vlogo pri preprečevanju nelagodja in težav v predelu dojk. Ko otrok učinkovito izprazni dojko, se zmanjša pritisk in tveganje za zastoje mleka.
V prvih tednih dojenja se telo prilagaja povečani tvorbi mleka in novemu ritmu hranjenja. Občutljivost ali napetost dojk je lahko normalen del tega procesa. Boleče dojke se pogosto pojavijo začasno in postopoma izzvenijo, ko se dojenje ustali. Pomembno je, da mati opazuje svoje telo, počiva in po potrebi prilagodi način dojenja.
Dojenje ni le fizičen proces, temveč tudi čustvena izkušnja. Podpora partnerja, družine ali strokovnjakov lahko pomembno vpliva na samozavest in vztrajnost pri dojenju. Če se pojavijo boleče dojke, je prav, da si mati dovoli poiskati pomoč in si vzame čas za prilagajanje. Z razumevanjem, potrpežljivostjo in ustrezno podporo dojenje postane del vsakdana, ki krepi vez med mamo in otrokom.
Če je bil otrok rojen prezgodaj, je pristop k hranjenju lahko nekoliko drugačen. Na obdobje dojenja naj bi se par pripravil že med nosečnostjo ali v času, ko načrtuje otroka. Danes obstaja veliko literature v slovenskem jeziku, kjer lahko nosečnica dobi koristne informacije o dojenju in oskrbi otroka po rojstvu. Priporočajo se tudi obiski šol za starše, ki delujejo v sklopu zdravstvenih domov in bolnišnic ali so privatno organizirane. Programi šol za starše večinoma vsebujejo informacije o poteku nosečnosti in poroda, o novorojenčku in dojenju. Nekatere seznanjajo bodoče starše tudi z obstoječo zakonodajo v zvezi s starševstvom, z razvojem zob in ustno higieno pri otroku ter s psihološko pripravo na novega družinskega člana. Obiskovanje šole za starše je koristno, saj dobijo bodoči starši informacije "iz prve roke" od strokovnjakov, ki se že dolgo časa ukvarjajo z določenim področjem, in lahko svoje strahove, dvome in informacije, ki so jih dobili drugje, preverijo v neposrednem razgovoru.
Nosečnica si lahko sama pomaga pri pripravah na dojenje s pozitivnim razmišljanjem o nosečnosti in porodu, pravilnim prehranjevanjem in higieno ter bivanjem na svežem zraku. Poskrbeti mora za polnovredno prehrano, živila pa naj bodo čim bolj v svojem naravnem stanju. V nosečnosti in kasneje pri dojenju naj pije zadostne količine vode. Izogibati se mora strupom: cigaretam, alkoholu, pretiranemu uživanju prave kave, čaja in kokakole ter konzerviranim jedem.
Danes odsvetujejo drgnjenje bradavic z brisačo ali celo krtačo. Bradavica mora biti za nežna dojenčkova usteca voljna in mehka. Za negovanje bradavic v nosečnosti in v obdobju dojenja je dovolj osnovna nega in umivanje z vodo. Posebno pozornost zahtevajo le vdrte bradavice, kar pa lahko že pred ali med nosečnostjo omilimo ali celo popravimo s preprostimi vajami in pripomočki.
Dojke se med nosečnostjo razvijajo in pripravljajo, da bodo prevzele vlogo popolne preskrbe novorojenčka s hrano, ko se prekine otrokova preskrba preko posteljice. Dojke so pripravljene na dojenje že od 16. tedna nosečnosti. V prvih urah in dnevih po porodu odgovorijo na hormonalne spremembe, ki takrat nastanejo pri materi, in na otrokovo sesanje s proizvodnjo in sproščanjem mleka. Pri dojenju imata najpomembnejšo vlogo dva hormona: prolaktin in oksitocin. Oba izloča žleza z notranjim izločanjem, ki leži v možganih in se imenuje hipofiza.
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je njegov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljena in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Prvo zgoščeno mleko se imenuje mlezivo in zadosti vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh. Bogato je s protitelesi in protiinfektivnimi snovmi ter ima še številne druge pozitivne učinke na otroka. Čeprav je mlezivo odlična hrana, ga je malo (nekaj čajnih žličk). Novorojenčki navadno intenzivno sesajo v prvih urah po rojstvu, nato pa za daljši čas zaspijo. Majhni obroki spodbujajo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar hitreje spodbuja nastanek novega mleka.
Marsikatero materino straši pogosto sesanje njenega otroka drugi in tretji dan po rojstvu, posebno dojenje ponoči. Novorojenček še ne ve, kdaj je dan, in velikokrat se zgodi, da je v prvih tednih najživahnejši ravno ponoči. Zanj je sesanje na dojki novo opravilo, ki mu nemalokrat povzroča težave, zato velikokrat počiva in znova in znova sesa. Zgodnje neprekinjeno dojenje mu omogoča uskladiti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je materina bradavica še mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker se ob otrokovem sesanju krči maternica in se zmanjša izguba krvi. Manj je dovzetna za bolečine, prolaktin izboljša njeno razpoloženje in ji omogoča spanje tudi podnevi.
Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Takrat nastane v dojkah prehodno mleko. Govorimo o navalu mleka. Dojki se povečata, otrdita, včasih je oteženo izločanje mleka iz njiju. Matere postanejo zadovoljne, ker tudi otroci manj pogosto sesajo in so videti zadovoljni.
Bolnišnični red lahko moti dojenje, če otroke prinašajo k prsim, ko spijo ali kričijo, ne pa takrat, ko bi želeli sesati. Dojenje poteka najlažje, če sta mati in otrok skupaj dan in noč. Če mati pogosto doji v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah ob večji količini mleka. Po nastanku večje količine mleka teče iz ene dojke mleko različne kakovosti. Prednje mleko je bolj vodeno, vsebuje minerale, sladkor in beljakovine, zadnje mleko pa vsebuje več maščob. Pri novorojenčkih opažamo tako imenovano "dojenje v skupkih". Najprej posesa "juho", si vzame krajši počitek, nato nadaljuje z glavno jedjo in navadno potrebuje še en počitek, preden se loti "peciva". Šele takrat je zadovoljen in zaspi za daljši čas. Matere, ki pričakujejo redno dojenje v enakomernih razmakih, so zmedene zaradi obeh situacij in skušajo otroka naučiti reda. Če prepogosto menjavajo dojki, dobi otrok znova in znova samo "juho". Tako pride do nesoglasij, neučinkovitega hranjenja, izgube otrokove teže in hitro se lahko odločijo za prekinitev dojenja. V takih situacijah materam svetujemo, da upoštevajo otrokov ritem hranjenja in željo po počitku. Če se zbudi kmalu po dojenju, nadaljujejo dojenje na isti dojki, če spi dalj časa, pa zamenjajo dojko. Če matere razumejo potek dojenja pri novorojencu, se mu prilagodijo, dokler otrok ni dovolj močan, da uspešno popije cel obrok, kar je v starosti nekaj tednov.
Nekatere matere imajo v začetku zelo veliko mleka. To pomeni, da je otrok še v večji nevarnosti, da dobi pri dojenju samo redki del obroka. Zgodi se, da dojen otrok prav zaradi tega ne napreduje zadovoljivo na teži. V takih primerih svetujejo izbrizgavanje prednjega mleka in dojenje na gostejšem zadnjem mleku.
Zdrav novorojenček ne potrebuje sladkane ali navadne vode niti mlečnih dodatkov. Če dobijo otroci stekleničke in dude, so manj dojeni in materine dojke so pogosteje vnete. Voda in mlečni dodatki zasitijo otroka in mu zmanjšajo željo po sesanju. Raziskave kažejo, da redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih. To se zgodi, ker je tvorba materinega mleka odvisna od povpraševanja po njem - pogosteje kot je otrok dojen, več mleka se tvori. Velja tudi nasprotno: manj kot je otrok dojen, manj mleka bo mati proizvajala. Matere, ki začnejo dodajati stekleničke, preden imajo dovolj svojega mleka, se znajdejo v začaranem krogu, z manj in manj mleka in več in več stekleničk. Nastane tako imenovana "sesalna zmeda".
Dojki sta nekoliko različni in neredko se zgodi, da dojenček raje pije pri eni. Kadar že od rojstva zavrača isto dojko, je to lahko posledica zdravstvenega problema matere ali otroka. Otrok z zlomljeno ključnico lahko prve dni zaradi bolečine odklanja pitje na eni dojki. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo naval mleka. Neprijetno bolečino si lahko olajša s toplimi obkladki pred dojenjem, nežno masažo proti bradavici, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji, izbrizgavanjem pri neučinkovitem dojenju, z nošnjo primernega perila. Ni potrebno omejevati popite tekočine.
Mastitis je vsako vnetje dojk, z vročino ali brez nje. Zamašen vod je zatrdlina brez vročine. Pomagajo topli obkladki, nežna masaža, pogosto dojenje, počitek, udobno perilo, antibiotik. Ponavljajoče se vnetje dojk je neprijetnost, ki ima veliko razlogov: nepozdravljen mastitis, utrujenost, stres, zmanjšana odpornost za infekt, slabokrvnost, ogromno mleka, neredno dojenje, poškodovane bradavice, dojenje z nastavki, neprimerno perilo, mastna, slana hrana, alergeni, pretirano gibanje z rokami, čustvovanje.
Prve štiri do šest tednov je čas prilagajanja. Opazovanje otrokovih potreb je najzanesljivejši način za nastanek uspešnega sožitja. Prehuda lakota pri neučakanem otroku, ki ne prenese previjanja pred dojenjem, ali prepogosto menjavanje dojk, kar povzroči, da otrok ne pride do gostejšega mleka v dojki, naredi otroka nezadovoljnega, kar pokaže z zavračanjem. Vse, kar je mati zaužila, se v majhnih količinah izloča tudi z mlekom. Razlogi za zavračanje dojke so lahko spremenjen okus mleka, kofein, nikotin, alkohol, zdravila.
V otrokovi starosti približno tri tedne, šest tednov in tri mesece nastanejo krize dojenja, ko nenadoma poraste otrokova potreba po količini mleka. Neprehoden nosek je huda ovira za uspešno dojenje, zato ga je vedno treba zdraviti. Glivična okužba materine bradavice in otrokove ustne sluznice (soor) zmoti uspešno dojenje in lahko povzroči zavračanje bradavic in jo je tudi treba zdraviti. Nekateri otroci že od samega začetka podvijajo jeziček in zato neuspešno grabijo za bradavico. Rastoči zobje lahko prekinejo uspešno dojenje in posebej se je treba potruditi, da ponovno steče.
Materino mleko je najprimernejša hrana za otroka do starosti šest mesecev, kasneje je priporočljivo dodajati tudi drugo hrano. Zdravi donošeni novorojenčki so lahko uspešno dojeni tudi brez strokovne pomoči. Otroci z nizko porodno težo in bolni novorojenci pa potrebujejo veliko strokovne pomoči, da so lahko hranjeni z materinim mlekom in celo dojeni. Dohranjevanje in hranjenje s prilagojenim mlekom je vedno potrebno pri otrocih z motnjami presnove, majhnih nedonošenčkih in zahirančkih, ob večji izgubi teže in dehidraciji.
Psihologi ugotavljajo, da dojenje pomaga materi in otroku ustvariti toplo, ljubeče sožitje, ki mater čustveno zadovoljuje. Dojeni otroci manj jokajo in hitreje napredujejo, če so stalno ob materi in dojeni takoj po rojstvu. Doječe matere se bolje čustveno odzivajo na otroka. V zadnjih desetletjih je mnoge raziskovalce pritegnil vpliv prehrane v rani mladosti na telesni in umski razvoj otrok. Rast dojenih otrok je skladnejša, med njimi je manj predebelih otrok. Pozitiven vpliv dojenja na intelektualni razvoj ima številne razloge: nekatere sestavine materinega mleka, ki jih ne najdemo v prilagojenih mlekih, spodbujajo razvoj centralnega živčevja. Telesni stik med materjo in otrokom pripomore k čustveni navezanosti med njima in spodbuja razvoj. Materina izobrazba, inteligenca in odnos do zdravja so značilno povezani z uspešnostjo dojenja. Materina odločitev za dojenje, posebno za dolgo dojenje, kaže na njeno skrb za zdravje otroka in motivacijo, da stimulira otrokov razvoj. Dojenje je zlasti koristno za otroke v manj spodbudnem intelektualnem okolju. Otroci z nizko porodno težo pridobijo pri hranjenju z materinim mlekom več kot ob rojstvu normalno težki otroci. Tisti, ki so dobili več materinega mleka, so izkazovali boljšo socialno interakcijo, budnost in gibalno sposobnost. Otroci mater, ki so bile v zgodnjem obdobju manj depresivne in so se več dotikale otrok, so imele več mleka, njihovi otroci so bolje napredovali. Verjetno ne gre zgolj za vpliv materinega mleka, ampak za številne vplive, ki spremljajo dojenje: dotik, ljubkovanje, verbalna in neverbalna komunikacija, skrb za zdravje otroka ipd.
Zveni strašljivo, a to je le strokovno ime za ogromno povečanje dojk v času, ko začne nastajati mleko. Po navadi do tega pride nekaj dni po porodu. To povzroči povečan dotok krvi v dojke, zato lahko te nabreknejo, postanejo trde in boleče. Nerodno je, ko v javnosti začutite izcejalni refleks v bradavici in se mleko začne cediti skozi srajco. Ugotovite vzrok bolečine v dojkah. Dojenje običajno ne bi smelo boleti - če občutite bolečino, to po navadi pomeni, da otrok med dojenjem ni v pravilnem položaju, da imate zamašene mlečne vode/mastitis ali bakterijsko okužbo bradavic.
Brsti dojk se začnejo razvijati pri zarodku ženskega spola že 4 tedne po zanositvi. Do rojstva je osnovni razvoj dojk zaključen. Bradavice, areole (kolobarji) in celo nekaj mlečnih vodov je, skupaj z majhnimi blazinicami maščobe, na svojih mestih. Od rojstva pa vse do pubertete se dojke ne razvijajo. Ko deklica vstopi v puberteto, se iz njenih jajčnikov začne izločati hormon ESTROGEN, ki povzroča, da se dojke začnejo hitro razvijati. Maščobne blazinice v dojkah se povečujejo, mlečni vodi se podaljšujejo in razvejajo. Ko odraščajoča deklica vstopi v menstrualni cikel, hormon PROGESTERON povzroča razvoj alveolov, celic, ki tvorijo mleko. Do približno 20. leta starosti je ta proces skoraj zaključen. Toda dojke še naprej zorijo in sicer do nosečnosti oziroma do starosti med 30 in 35 leti. Pomembno je vedeti, da je razvoj dojk namenjen pripravi hranjenja naših dojenčkov. Velikost dojk nikakor ne vpliva na sposobnost nastajanja mleka. Na velikost dojk vplivata dednost in telesna maščoba. Na vrhu dojke je izbočena bradavica, ki jo obdaja temneje obarvana koža, imenovana kolobar. Na vsaki bradavici je med 10 in 20 odprtinic, iz katerih priteče mleko. Dojka je zgrajena iz žleznega in vezivnega tkiva ter maščevja. Žleznega tkiva je približno enaka količina pri večini žensk znotraj rodnega obdobja. Količina maščevja pa od ženske do ženske zelo variira. Notranjost dojk je razdeljena na več režnjev. V vsaki dojki najdemo med 15 in 25 žleznih režnjev ali lobulov, ki so postavljeni krožno okoli bradavice. Znotraj vsakega režnja se nahaja 20 do 40 majhnih režnjičev. Znotraj režnjičev so mlečne žleze, ki tvorijo mleko. Mlečne žleze, imenovane alveoli, se grozdasto zbirajo okoli mlečnih vodov. V nosečnosti placenta stimulira nastajanje hormonov estrogena in progesterona, ki pripravljata dojke na dojenje. Bradavici in kolobarja potemnita, da izstopata od okoliškega tkiva in ju dojenček lažje opazi. Ko po porodu novorojenček leži na materinem trebuhu, ima samo znotraj prve ure svojega življenja neverjetno sposobnost opaziti kontrastno obarvan del dojke, se priplaziti do dojke in se samostojno prisesati na dojko. Dojke občutno zrastejo, postanejo precej težje in včasih mehkejše. Žlezno tkivo raste in se pripravlja na laktacijo. Mlečni vodi bodo zrasli in se povečali. Montgomerijeve žleze postanejo bolj opazne. Visok nivo progesterona v krvi preprečuje nastajanje mleka, toda nosečnica lahko opazi, da iz dojk priteče kakšna kaplja kolostruma.
Dojke niso kot stekleničke ali posode za mleko. Dojke niso nikoli prazne in ni potrebno čakati, da se napolnijo, da lahko dojimo. Mleko se, dokler je povpraševanje, tvori neprenehoma. Nastajanje mleka ali laktogeneza se začne z rojstvom dojenčka. Porod sproži fiziološko verižno reakcijo. Rojstvo posteljice povzroči padec nivoja estrogena in progesterona v materinem telesu. Istočasno iz maternice do hipotalamusa v možganih potujejo živčni impulzi. V dojke priteče dodatna kri, da se lahko mleko začne tvoriti. Prolaktin, ki ga izloča hipofiza, spodbudi nastajanje mleka v alveolah. Oksitocin pa je odgovoren za izcejanje mleka iz dojke. Da dojenje lahko steče, je pomemben oksitocinski refleks. Ko dojenčka pristavimo, z usti vzdraži bradavico. Od tod se živčni impulzi prenesejo v hipotalamus, ki spodbudi hipofizo k izločanju oksitocina. Le-ta vpliva na krčenje mišičnih celic v dojki, mleko se iz njih izstisne in potuje iz mlečnih režnjičev v mlečna izvodila. Oksitocin se lahko začne izločati refleksno tudi v trenutku, ko ne dojimo. Med tretjim in petim dnem po porodu (pri nekaterih ženskah lahko tudi okoli desetega dne) dojke začnejo tvoriti večje količine mleka. Le nenehno praznjenje - dojenje zagotavlja neprekinjeno nastajanje mleka. Če vas torej skrbi, da imate premalo količino mleka, je rešitev preprosta - dojite pogosteje. Dodajanje nadomestnega mleka povzroča kratek stik v celotnem procesu nastajanja mleka. Iz teh razlogov je pomembno, da se izognemo adaptiranemu mleku, sladkani vodi, čajem in celo dudam, če želimo, da bo mleka za našega dojenčka vedno dovolj. Dojenček mora imeti željo sesati, ko ga pristavimo na dojko. In prav je, da te svoje potrebe po sesanju, po hranjenju, po bližini, po varnosti, po telesnem stiku zadovolji med dojenjem.