Prehrana, nosečnost, porod in materinstvo ter dojenje v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja so del pomembnega življenjskega prehoda, ko se ženska sooča s telesnimi in duševnimi izzivi ter spremembami. Eden izmed novih izzivov je tudi dojenje - to ima izreden pomen za otroka, mamo, družino in družbo. Zadnje posodobljeno: 17.11.2023 Objavljeno: 01.08.2010 Ob letošnjem svetovnem tednu dojenja, ki poteka od 1. do 7. avgusta 2010, mednarodna organizacija za dojenje WABA opozarja na pomemben mejnik: praznujemo dvajsetletnico listine Deset korakov do uspešnega dojenja. Preberite si več o pomenu pobude Novorojencu prijazna porodnišnica, dosežkih in izzivih za vsakogar izmed nas.
Razumevanje pomena dojenja in podpore
Dojenje je spretnost, ki se je naučimo. Uspešno dojenje je cilj večine mamic, vendar jih zaradi pomanjkanja podpore in pravih informacij mnogo obupa že v prvih tednih. Zato je ključno, da se mame ustrezno informirajo in jim je na voljo podporna mreža. V Sloveniji se s tem posvečata dve organizaciji: La Leche League Slovenija (LLL Slovenija) in IBLCE Slovenija, Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Te organizacije nudijo materam podporo, izobraževanje in osveščanje o dojenju in laktaciji.
Na Inštitutu za varovanje zdravja v sodelovanju z drugimi institucijami poteka pilotska raziskava, s katero želijo pokukati v sedanje prakse dojenja in prehrane majhnih otrok v Sloveniji. V osnovnem pilotskem vzorcu so matere, ki so rodile v ljubljanski porodnišnici. Raziskava je pomembna za razumevanje trenutnih praks in izboljšanje podpore doječim materam.
Če malo prikrojimo, kar pravi WABA: »Izboljšujmo svet za matere in otroke, za našo skupno prihodnost.« Ta slogan poudarja pomen dojenja ne le za posameznika, ampak tudi za družbo kot celoto.
Deset ključnih korakov do uspešnega dojenja
Listina "Deset korakov do uspešnega dojenja" ponuja smernice, ki so ključne za vzpostavitev in ohranjanje uspešnega dojenja. Ti koraki temeljijo na razumevanju fiziologije dojenja in potreb dojenčka ter matere.
Ne glejte na uro! Opazujte dojenčka. Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta ipd.), ga takoj pristavite in podojite. Dojenčka najprej previjemo le, če je zaspanček in ga drugače težko zbudimo. Dojenje naj ima vedno prednost, saj je razdraženega dojenčka težko pristaviti. To pomeni, da sledimo potrebam otroka, ne urniku.
Prvi dnevi in kolostrum. Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je normalno in naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Normalno je, da je dojenček nenehno pri mamici in se pogosto in po malem doji. V porodnišnicah novorojenčke pogosto dohranjujemo z nečloveškimi količinami mlečne formule po steklenički. Zavedanje o tem, koliko materinega mleka popije novorojenček, je ključno.
Kožni stik - naravna podpora. Nasvet, da bomo dojenčka razvadili, če ga bomo imeli pri sebi, je povsem zgrešen. Kožni stik (koža na kožo) je namreč naraven, najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Ta stik vzpostavlja globoko vez med materjo in otrokom ter spodbuja laktacijo.
Prepogosto dojenje ne obstaja. S dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Sesalci smo ustvarjeni za sesanje in človeški mladički potrebujejo materino bližino. Materino telo je dojenčkovo naravno okolje. Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, je vse v redu. To poudarja pomen odzivnega hranjenja po potrebah dojenčka.
Prsi niso nikoli prazne. Prsi niso rezervoarčki ali posode, v katerih bi nastalo mleko, dojenček bi ga popil, potem pa bi bilo potrebno nekaj časa, da nastane novo mleko. Mleko nastaja sproti. Čim večkrat in čim temeljiteje dojenček »izprazni« prsi, več mleka se tvori. Če niste prepričani, ali bi se dojenček še dojil oz. ali je imel dovolj, mu vedno ponudite obe dojki. To je ključen princip povpraševanja in ponudbe pri laktaciji.
Bradavicam ni treba posebnih priprav. Bradavicam se ni treba utrditi. Takšne kot so, so čisto v redu in jih ni treba mazati ali posebej pripraviti na dojenje. Nastavki so potrebni le redko, običajno pri vdrtih bradavicah. Pravilno pristavljanje je ključnega pomena za udobje matere.
Nelagodje, ne bolečina. V prvih dneh je dojenje lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne boleče. Če se pojavi bolečina, je to znak, da nekaj ni v redu, najpogosteje je to nepravilno pristavljanje.
Materino mleko je popolna hrana. Ne glede na podnebne ali vremenske razmere, otrokovo velikost ali težo je v prvih šestih mesecih materino mleko vse, kar dojenček potrebuje. Materino mleko nikoli ne more biti premalo hranljivo. Zagotavlja vse potrebne hranilne snovi in protitelesa.
Crkljanje na prsih krepi vez. Crkljanje na prsih je super! Več sesanja pomeni več mleka, več kalorij in več gramov. Dotik umirja, dojenčku daje občutek varnosti in krepi vez med mamico in dojenčkom. To potrjuje pomen dojenja kot več kot le hranjenja.
Uspavanje na prsih je naravno. Z uspavanjem na prsih otroka ne boste razvadili. Niti ne bo dojenček povezoval uspavanja s hrano. Uspavanje na prsih je naravno, normalno in staro kot človeštvo. Z dojenčkom večkrat pojdite spat ali zadremajte še sami. Vse mlade mamice spijo po obrokih, dokazano pa se najbolj naspijo mamice, ki spijo z dojenčkom tik ob sebi.
Dojenje: Kako izgleda pravilno pristavljanje - Klavdija Slapar, strokovnjakinja za dojenje
Implementacija "Novorojencu prijazne porodnišnice"
Pobuda "Novorojencu prijazna porodnišnica" temelji na implementaciji Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka ter praktičnih smernicah za podporo dojenju. SZO poziva zdravstvene sisteme in zdravstvene delavce, da upoštevajo določila Kodeksa in njegovih dopolnil, s tem zaščitijo družine pred komercialnimi pritiski. Tudi zdravstveni delavci potrebujejo zaščito pred temi vplivi, da lahko ohranijo strokovno ravnanje in se pravilno odločajo. Neupoštevanje Kodeksa je eden od glavnih razlogov za manj uspešno dojenje; podjetja, ki tržijo nadomestke materinega mleka, stekleničke in dude, neprestano kršijo Kodeks.
Ključni elementi programa Novorojencu prijazna porodnišnica:
- Brez promocije: Zdravstvena ustanova nima nobenih plakatov, slik, drugih promocijskih gradiv in izdelkov z logotipi proizvajalcev nadomestkov materinega mleka in pripomočkov za hranjenje po steklenički (npr. mlečnih formul, hrane za dojenčke, cucljev, stekleničk, dud in drugih izdelkov, opredeljenih v Kodeksu).
- Izobraženo osebje: Najmanj 80 % naključno izbranega ostalega osebja pozna vsaj dve temi Kodeksa.
- Pisna pravila: Zdravstvena ustanova mora imeti napisana in od odgovornih oseb podpisana Pravila o izvajanju doktrine za hranjenje novorojenčkov v porodnišnici (Pravila), ki se nanašajo na 10 korakov in ščitijo dojenje. Glavna medicinska sestra/koordinator za dojenje porodnišnice mora pokazati mesto, kjer se kopija hrani in kako je ostalo osebje z njo seznanjeno.
- Dostopnost pravil: Pravila morajo biti vedno na voljo vsem, ki oskrbujejo matere in novorojenčke. Postavljena naj bodo na vidna mesta po vsej ustanovi in na vseh oddelkih, ki oskrbujejo novorojenčke, vključno z oddelkom za zdrave otroke, oddelkom za posebno nego in na antenatalnih oddelkih.
- Spremljanje podatkov: Ustanove, ki oskrbujejo matere in otroke, morajo vzpostaviti sistem spremljanja in obdelave podatkov v zvezi z dojenjem ter morajo redno o njih poročati. Dva od kazalnikov, zgodnji začetek dojenja in izključno dojenje, se štejeta za “občutljiva kazalnika”. Vse ustanove bi morale rutinsko slediti tema kazalnikoma za vsak par mati-otrok.
- Izobraževanje osebja: Vodja zdravstvene nege ali koordinator za dojenje mora poročati, da je vse osebje, ki ima stike z materami in/ali novorojenčki, prejelo navodila o izvajanju pravil za dojenje. Opisati mora, kako so bila Pravila posredovana.
- Učni programi: Za zunanje ocenjevanje mora biti na voljo kopija učnega programa izobraževanja za vodenje dojenja in laktacije za različne vrste osebja ter za na novo zaposlene. Izobraževanje mora trajati skupno najmanj 20 ur, vključno z minimalno tremi urami nadzorovanih kliničnih vaj.
- Udeležba na usposabljanjih: Vsaj 80 % zdravstvenih delavcev je v zadnjih 2 letih opravilo omenjeno izobraževanje ali, če še niso dalj kot 12 mesecev zaposleni, so jih o izobraževanju obvestili.
Zagotavljanje podpore v porodnišnici in po odpustu
- Antenatalno svetovanje: Če ima porodnišnica pridruženo antenatalno ambulanto ali oddelek, mora vodja zdravstvene nege/koordinator za dojenje poročati, da je svetovanje o dojenju omogočeno vsem nosečnicam, ki uporabljajo te enote. Na voljo mora biti pisna vsebina/program antenatalnega izobraževanja mater o dojenju. Antenatalna zdravstvena vzgoja mora zajemati pomembnost izključnega dojenja v prvih 6 mesecih otrokovega življenja, prednosti dojenja in osnove vodenja dojenja. Osebni razgovor o dojenju naj se izvede ob prvih obiskih v ambulanti za nosečnice.
- Neprekinjen kožni stik: Zgodnji in neprekinjen kožni stik med materjo in dojenčkom mora biti olajšan in spodbujen čim prej po rojstvu. Stik koža na kožo pomeni, da dojenček leži s trebuhom na materinem trebuhu ali prsnem košu brez oblačil, ki ju ločujejo. Priporočljivo je, da se začne stik koža na kožo takoj, ne glede na način poroda.
- Prvo sesanje: Začetek dojenja je običajno neposredna posledica neprekinjenega stika koža na kožo, saj je za večino dojenčkov počasno plazenje proti dojki naravno vedenje. Vse matere bi morale podpreti, da začnejo dojiti, ko je možno po rojstvu otroka, po možnosti v prvi uri po porodu. Zgodnje sesanje je pomembno za spodbujanje proizvodnje mleka.
- Podpora po carskem rezu: Takojšnji kožni stik in začetek dojenja sta izvedljiva tudi po carskem rezu v lokalni anesteziji (epiduralno). Matere bi morale dobiti praktično podporo, da bi lahko začele in vzdrževale dojenje ter obvladovale težave pri dojenju.
- Individualna pozornost: Vse matere bi morale biti deležne individualne pozornosti. Več pozornosti potrebujejo matere, ki še niso dojile ali imajo slabe izkušnje z dojenjem; ki so rodile s carskim rezom; imajo visok indeks telesne mase; matere dvojčkov ali trojčkov; matere prezgodaj rojenih otrok.
- Položaj in pristavljanje: Pri poučevanju mater je najpomembneje pokazati dober položaj in pristavljanje na dojko, ki sta ključnega pomena za spodbujanje proizvodnje materinega mleka in zagotavljanje, da otrok prejme dovolj mleka. Samo z neposrednim opazovanjem hranjenja se zagotovi, da se otrok pravilno pristavi na dojko, da sesa in da poteka prenos mleka.
- Obvladovanje težav: Osebje mora poučiti matere o obvladovanju zastojnih dojk, načinih, kako zagotoviti dobro oskrbo z mlekom, preprečevanje razpokanih in bolečih bradavic ter oceno otrokovega vnosa mleka.
- Odsvetovanje dodatkov: Materam je treba odsvetovati dodajanje hrane ali tekočine, ki ni materino mleko, razen če je to medicinsko indicirano. Zelo malo stanj novorojenčka ali matere onemogoča hranjenje z materinim mlekom in zahteva uporabo nadomestkov za materino mleko. Poučiti jih je treba o varni pripravi in shranjevanju nadomestka materinega mleka in kako se ustrezno odzvati na otrokove namige za hranjenje.
- Darovano mleko: Novorojenčke, ki se ne morejo hraniti z materinim mlekom, je treba hraniti z darovanim mlekom.
- Sobivanje (Rooming-in): Ustanove bi morale materam omogočiti, da njihovi dojenčki ostanejo v sobivanju z njimi čez dan in ponoči, takoj po vaginalnem porodu ali carskem rezu, ali od trenutka, ko se mati lahko odzove na dojenčka, do odpusta. Dojenčki smejo biti ločeni od matere le zaradi upravičenih zdravstvenih in varnostnih razlogov. Ko je mati nameščena v namenskem oddelku za okrevanje po carskem rezu, bi moral biti otrok nastanjen v isti sobi blizu nje. V nekaterih okoliščinah sobivanje ni mogoče, ker je treba dojenčka ali mater premestiti v posebno oskrbo. Opazovanja pri vsaj 80 % naključno izbranih materah po nezapletenih vaginalnih porodih potrjujejo, da so matere in dojenčki skupaj ali, če ne, imajo zdravstveno upravičene razloge za ločitev.
Pravilno pristavljanje in odzivno hranjenje
Pravilno pristavljanje je osnova uspešnega dojenja. Brez pravilno pristavljenega dojenčka dojenje ne more biti uspešno, ne glede na vsa ostala prizadevanja. Pravilno pristavljen dojenček bo v pravilni drži, dojka se bo pravilno ponudila in dojenček in dojka bosta pravilno združena. Najboljši, najlažji in najbolj sproščujoč položaj za pravilno pristavljanje je biološko hranjenje (BN). V prvih dneh, tednih dojenja je v ostalih položajih pomembno, da je dojenček poravnan uho-rame-bok. Dojenček bo v pravilni legi, če bo imel trebušček obrnjen in priležen proti maminem trebuhu, da bo »trebušček-na-trebuh«.
Dojka se pravilno ponudi s tako imenovanim »C« ali »U« prijemom, kjer sta palec in kazalec za dva ali tri prste oddaljena od bradavice v »C« ali »U« obliki. S »C« ali »U« prijemom se areola rahlo razbremeni in se kot velik sendvič ponudi pred dojenčkova usteca. To pomeni, da na praktičen način simuliramo ponujanje dojke, kot bi odraslemu ponudili velik sendvič. Da bi odrasel lahko učinkovito ugriznil v velik sendvič, si ga tik pred ugrizom nastavi tako, da ga rahlo stisne, poševno nasloni na spodnjo ustnico in ga »spusti« v usta. Enako je potrebno narediti z dojko. Dojenček se bo najlažje in najučinkoviteje pristavil tako, da dojko držimo v »C« ali »U« prijemu in bradavico oz. areolo naslonimo na spodnjo ustnico, šele nato jo »spustimo« v usteca. Vse to pa mora potekati precej hitro in dojenček seveda mora pred tem na široko odpreti usteca. Da bi dojenček to naredil, ga je včasih potrebno vzpodbujati. Dojenček običajno na široko odpre usteca, če se mu podražijo ustnice. Dojenček je dobro pristavljen oz. prisesan, če je bradavica globoko v dojenčkovih ustecih, brada in nosek sta stisnjena čisto blizu dojke. Mama naj se ne boji, da je nosek preveč stisnjen v dojko, dojenček izkoristi še tako majhno »luknjico«, da lahko diha.
Matere je treba podpreti pri izvajanju odzivnega hranjenja kot dela negovalne oskrbe. Ne glede na to, ali dojijo ali ne, je treba matere podpreti, da prepoznajo in se v času bivanja v porodnišnici ustrezno odzovejo na znake lakote svojih dojenčkov. Kadar mati in otrok zaradi zdravstvenih razlogov (po carskem rezu, nedonošenček ali bolan dojenček) nista v istem prostoru, mora osebje ustanove podpirati mamo, da otroka čim pogosteje obišče, da lahko prepozna znake lakote.
Izogibanje stekleničkam, cucljem in dudam
Fiziologija sesanja na dojki je drugačna od fiziologije sesanja iz stekleničke za hranjenje s cucljem. Možno je, da hranjenje s stekleničko povzroči težave pri dojenju, še posebej pri daljši uporabi. Dude se uporabljajo za pomirjanje dojenčkov. V nekaterih primerih služijo v terapevtski namen, kot je zmanjšanje bolečine med posegi, kadar dojenje ali stik koža na kožo nista možna. Če pa dude nadomestijo sesanje, lahko to privede do zmanjšanja proizvodnje materinega mleka. Uporaba dude lahko tudi ovira materino sposobnost prepoznati znake lakote pri otroku.
Za nedonošenčke dokazi kažejo, da uporaba stekleničke s cucljem moti učenje sesanja na dojki. Če je izčrpano materino mleko ali drugo mleko medicinsko indicirano, so zaželene druge metode hranjenja in sicer s pomočjo skodelice ali žlice. Po drugi strani pa je za nedonošenčke, ki ne zmorejo neposrednega dojenja, neprehransko sesanje in stimulacija ust lahko koristna, dokler dojenje ni vzpostavljeno. Nehranljivo sesanje ali stimulacija ust vključuje uporabo dojke, ki še ne proizvaja mleka, prsta ali dude. V ustanovi ne sme biti promocije stekleničk za hranjenje, cucljev in dud v katerem koli delu objektov, ki zagotavljajo storitve za matere in novorojenčke, in s strani katerega koli osebja.
Nadaljnja podpora po odpustu
V okviru varovanja, spodbujanja in podpore dojenju je treba načrtovati in usklajevati odpust iz ustanov, ki zagotavljajo porodniško oskrbo, tako da imajo starši in njihovi novorojenčki dostop do stalne podpore in ustrezne oskrbe. Vsaka mati mora dobiti informacije, kje bo lahko poiskala pomoč glede dojenja in laktacije. Tiskane in/ali spletne informacije so lahko koristne za zagotavljanje kontaktov za podporo v primeru vprašanj, dvomov ali težav, vendar to ne bi smelo nadomestiti aktivnega nadaljnjega spremljanja s strani usposobljenega strokovnjaka. Ustanova mora vzdrževati stik s skupinami in posamezniki, ki nudijo podporo v največji možni meri. Nadaljnja oskrba je še posebej pomembna pri nedonošenčkih in dojenčkih z nizko porodno težo. Odgovorna medicinska sestra/koordinator dojenja na porodniškem oddelku mora poznati področne skupine za podporo dojenja in poročati o vsaj enem načinu, kako napoti matere tja (n.pr.: s pisnim gradivom ali nasvetom).
Ključ do uspeha: Mama, poskrbi zase!
Pravilna prehrana je tista, ki ti omogoča dobro počutje, tako fizično kot psihično. Pravilna prehrana je redna in zdrava prehrana. Je premišljena in dobro informirana izbira ter način prehranjevanja. Čas dojenja je vsekakor obdobje, ko je potrebno posvetiti dovolj pozornosti prehrani. Vsaj pet obrokov na dan, obroki naj bodo raznoliki, barviti, zdravi, hrana naj bo uravnotežena (bogata z vitamini, minerali, beljakovinami….), sveža, ekološka, lokalna in sezonska prehrana (ELS). Pij vodo, pij dovolj vode. Čas dojenja ni čas za shujševalno dieto ali za večje spremembe prehrambne navade.
Če je mama utrujena, izčrpana, prestrašena, »izgubljena«, pod stresom … bo mleko sicer nastajalo, toda bo vedno na minimumu. Še enkrat: počutje mame vpliva na proizvodnjo mleka. Zato je ključno, da mama poskrbi zase, da si dovoli pomoč, da si privošči počitek, da sprejme pomoč. Počitek je ključen pri dojenju, saj mamici omogoča, da v divjem vrtincu materinstva najde mir, energijo, fokus, voljo, srečo … A ob pričakovanjih sodobne družbe to danes več ni tako enostavno, kot je bilo včasih. Mamin počitek je nujen za uspešno dojenje in čas je, da to mame in družba končno dojamejo, kajti biti super mama, super žena, super partnerka, super hčerka, gospodinja, uslužbenka… ni naravno. Ženske smo ljudje in zmoremo le omejeno, naravno količino obveznosti. Lahko smo »le« dovolj dobre mame, dovolj dobre žene, dovolj dobre hčere, partnerke, gospodinje, uslužbenke, … dovolj dobre ženske. Pravijo »srečna mama, srečen otrok« in to tudi zelo drži.