Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb, ki zahteva skrbno prilagajanje prehrane in življenjskega sloga. Medtem ko se telo pripravlja na porod, se v zadnjem mesecu nosečnosti pojavljajo specifične potrebe in izzivi, povezani s prehrano, telesno težo in fizičnimi spremembami. Zavedanje teh vidikov je ključno za optimalno zdravje matere in otroka ter za uspešen zaključek nosečnosti.
Pridobivanje telesne teže: Zdravo ravnotežje med premalo in preveč
Telesna teža med nosečnostjo ne narašča enomerno. Čeprav novorojenček tehta zgolj okrog tri ali štiri kilograme, se mora noseča ženska zrediti za več kot toliko, saj k večji teži prispevajo tudi druge spremembe v telesu. Volumen krvi v telesu se poveča za okrog 50 odstotkov, v telesu je tudi več tekočine in tkiva, ki pomaga k pravilni rasti in razvoju vašega otročka.
Po sodobnih priporočilih naj bi se bodoča mamica med nosečnosti zredila za 11 do 16 kilogramov. Najstnice ali zelo lahke ženske se bodo verjetno zredile za 14 do 20 kilogramov, medtem ko je za ženske s prekomerno težo priporočljivo, da se do konca nosečnosti ne zredijo več kot za 14 kilogramov. Vendar pa to ne pomeni, da noseča ženska ne sme biti pozorna na svojo telesno težo. Tako kot ni dobro, če se zredi premalo, tudi ni koristno, če se zredi preveč.
Tabela prikazuje porazdelitev pridobljene teže v telesu nosečnice:
- Posteljica: 1,2 kg
- Plod: 5,1 kg
- Kri, dodatna tekočina: 3 kg
- Maternica, prsi, zadnjica, noge: 2,7 kg
- Amnijska tekočina: 1,5 kg
Med nosečnostjo se telesna teža ne povečuje enakomerno. V prvem trimesečju narašča počasi - za kilogram ali dva, v naslednjih šestih mesecih pa boste pridobili približno pol kilograma na teden. Predvsem je pomembno, da težo pridobivate postopoma, zato je vsako nenadno spremembo v telesni teži treba takoj sporočiti izbranemu ginekologu. V zadnjih mesecih ženska pridobi do pol kilograma na teden. Če se nosečnica zredi za več kot dvajset kilogramov ali manj kot osem, postane nosečnost tvegana.
Če vas skrbi, da ste preveč pridobili težo, se morda sprašujete, ali je sprejemljivo, da poskušate shujšati. Za vas in vašega otroka je pomembno, da se v zadnjem trimesečju, tako kot ves čas nosečnosti, zberete dovolj teže, glede na vašo težo, ko ste prvič zanosili, pa boste določili vaše priporočilo za povečanje telesne mase. Če pa pridobite večjo težo, kot je priporočeno, se pogovorite s svojim zdravnikom. Dejansko je prekomerno povečanje telesne mase v zadnjih tednih nosečnosti lahko povezano s težavo s hipertenzijo. Samostojna dieta za hujšanje med nosečnostjo ni nikoli dobra ideja. Zato se raje osredotočite na zdravo prehranjevanje, ki naj zajema uravnotežene količine živil iz različnih skupin. Obsežna študija je pokazala, da je prilagajanje prehrane za ohranjanje zdrave telesne teže v nosečnosti (ne za hujšanje) in upoštevanje običajne uravnotežene prehrane varno in učinkovito ter nima posledičnih učinkov na porodno težo otroka. Če je vaša telesna teža premajhna, vam lahko babica svetuje, kako na najbolj zdrav način pridobiti dodatno težo, ki jo potrebujete. Morda vas bo moralo zdravstveno osebje skrbno spremljati in se prepričati, da vaš otrok uspešno raste.
Dieta v nosečnosti: Nezaželena in odsvetovana
Diete v nosečnosti niso zaželene in varne. Da bi lahko svoje telo pripravili na prehranjevanje in rast dojenčka, se zato morate zrediti. Če se ne boste dovolj zredili, bo morda vaš otrok prelahek oziroma ne bo dobil vseh potrebnih hranil za zdrav razvoj. Dojenčki, ki tehtajo manj kot 2,5 kilograma, so tudi v večji nevarnosti, da bodo imeli razvojne težave in bolezni. Zato se med nosečnostjo ne obremenjujte s kilogrami, temveč raje skrbite za zdravo prehrano, dovolj gibanja in pozitivne energije.
Če bi nosečnica med nosečnostjo želela shujšati, bi to lahko škodilo razvoju otroka. Zato je pomembno, da se nosečnica zaveda, da je pridobivanje telesne teže normalen in naraven del zdrave nosečnosti. Pridobivanje telesne teže v nosečnosti je zdravo, naravno in potrebno. V prvem in drugem trimesečju so vaše potrebe po energiji enake kot pred nosečnostjo. Jesti za dva preprosto pomeni zdravo prehrano, ki otroku zagotavlja vse hranilne snovi, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Ko pride čas za povečanje vnos kalorij za 200 na dan, izberite živila, ki so bogata s hranilnimi snovmi. Čezmerna telesna teža pred nosečnostjo in med njo lahko poveča tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka in nosečniške sladkorne bolezni. Vendar pa po zanositvi diete niso priporočljive.
Prehranske smernice za zadnji mesec nosečnosti
Prehrana nosečnice je eden od ključnih dejavnikov za normalen razvoj otroka v maternici. Bodoča mati naj zato poskrbi za zadostno količino vitaminov in mineralov, beljakovin, primernih ogljikovih hidratov, vlaknin in esencialnih maščobnih kislin. V začetku nosečnosti naj je normalne obroke, proti koncu pa raje večkrat po malo. Izogiba naj se dietam, kofeinu, alkoholnim pijačam in cigaretam.
Med nosečnostjo poteka pospešen prenos hranil iz telesa nosečnice k plodu, ki ima prednost pri oskrbi z vsemi potrebnimi hranili. Za nosečnico je zato izredno pomembno, da svojo prehrano prilagodi povečani potrebi po hranilih. Organizem nosečnice že od začetka burno reagira na nosečnost z izločanjem nosečniških hormonov. Potrebna so velika prilagajanja, da telo zarodek nahrani in oskrbi s kisikom: dojke se spreminjajo, da bodo sposobne za dojenje, maternica raste iz meseca v mesec, po žilah se preteka večja količina krvi, srce se mora povečati za povečano delo, ki ga mora opraviti, telesne zaloge maščobe se prerazporedijo, da bodo na voljo kasneje, v času dojenja.
Že dolgo velja, da nosečnica ne potrebuje dvojne količine živil, temveč naj ji bo vodilo pri prehrani kakovost živil. Prehrana nosečnice ni pomembna le za njo, temveč tudi za razvoj zarodka. Hranilne snovi iz materine krvi prehajajo preko posteljice v njegovo kri. Otročiček je sicer skupaj z materjo, vendar bodoča mati ne sme jesti za dva. Potrebe po energiji se v prvih treh mesecih nosečnosti komaj kaj povečajo, od prvega dne pa velja, da bodoča mati potrebuje veliko več nekaterih vitaminov, mineralov in elementov v sledeh. Upoštevanje teh navidezno nasprotujočih si priporočil je uspešno, če pri izbiri dajemo prednost živilom, ki imajo sicer malo energije, a veliko hranilnih snovi.
Priporočljivi so manjši obroki hrane, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni čez cel dan. Pet do šest obrokov na dan zagotavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati pa se na ta način izognemo pretiranemu občutku sitosti. Vsak dan zaužijte polnovreden zajtrk, kosilo in večerjo ter dva vmesna obroka. V prvih treh mesecih nosečnosti so potrebe po energiji praktično nespremenjene, saj telo najprej porabi lastne rezerve.
Ogljikovi hidrati naj podobno kot pred nosečnostjo prispevajo 55 % dnevnega vnosa energije. Prevladujejo naj sestavljeni ogljikovi hidrati. Najdemo jih v polnozrnatih izdelkih, bogatih s prehranskimi vlakninami, ki preprečujejo oz. lajšajo zaprtost, ki pogosto spremlja nosečnost.
Beljakovine so sestavni deli celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov. V prvih treh mesecih potrebujejo nosečnice dodatnih 5 g beljakovin na dan, od 4. meseca dalje pa 17 g (1,3 g na kilogram telesne teže). Na primer: 60 kg težka nosečnica potrebuje v prvi tretjini nosečnosti 65 g beljakovin na dan, od 4. meseca dalje pa 78 g.
Potrebe po maščobah se med nosečnostjo ne povečajo in naj prispevajo do 30 % dnevnega vnosa energije. Čezmerno uživanje maščob lahko povzroči pretiran občutek sitosti in slabost. Izrednega pomena je ustrezna sestava maščob. Prevladujejo naj olja rastlinskega izvora. Olivno olje vsebuje veliko enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki ugodno vplivajo na sestavo krvnih lipidov. Sojino olje in olje oljne repice vsebujeta linolno in alfalinolensko kislino, ki ju telo samo ne more sintetizirati, zato ju mora dobiti s hrano. Za navedeni olji je značilno ugodno razmerje med linolno in alfalinolensko kislino, zato ju v prehrani bolj priporočamo kot druga olja, npr. sončnično in bučno olje. Večkrat nenasičene maščobne kisline, znane tudi kot maščobne kisline omega-3, so zelo pomembne za razvoj dojenčka pred rojstvom in po njem kot tudi za zdravje bodoče matere. V razvijajočih se membransko bogatih tkivih, možganih in očesni mrežnici se pred rojstvom in po njem kopičijo velike količine omenjenih maščobnih kislin, ki so pomembne za razvoj ostrine vida, za rast in psihomotorični razvoj. Nahajajo se predvsem v morskih ribah. Za nosečnice je pomembno, da jih jedo vsaj enkrat do dvakrat na teden. Zadnja priporočila vseeno nakazujejo, da tuna iz konzerve ni primerna. V maščobah živalskega izvora je veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Pri izbiri mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov raje izberite izdelke z manj maščobe. Pomembno je, da ne spregledamo skritih maščob, ki so predvsem v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu itd.
Potrebe po vitaminih, mineralih in elementih v sledeh se v nosečnosti bistveno povečajo, celo v veliko večjem obsegu kot potrebe po energiji. To pomeni, da ni dovolj le uživanje večjih količin hrane, ampak zlasti hranilno bogato hrano. To so tista živila, ki na enoto energije vsebujejo veliko hranil. Takšna so na primer zelenjava, sadje, krompir in polnozrnati izdelki. Hranilno revna živila so tista, ki vsebujejo veliko maščob in/ali sladkorjev in malo hranil, npr. sladkarije, pecivo, ocvrta živila. V prehrani sicer niso potrebna, a so dovoljena, ker jih imajo nosečnice rade.
Od začetka nosečnosti dalje potrebujejo ženske tudi več joda in železa. Železo je nujno potrebno za ohranjanje dobre krvi mame in zarodka. Folna kislina je najpomembnejši vitamin prvega obdobja nosečnosti. Spada v družino B-vitaminov in je pomembna za izgradnjo in delitev celic, za tvorbo in presnovo krvnih telesc ter njihovo pravilno delovanje, in za zdravje bodoče matere in otroka. V prvih osemindvajsetih dneh po oploditvi se namreč pri plodu začne zapirati nevralna cev, iz katere se razvijeta centralni in periferni živčni sistem. Zadosten vnos folne kisline za 50-70 % zmanjša tveganje, da bi se zaprla nepravilno. Zaradi vseh omenjenih razlogov so potrebe po folni kislini v celotni nosečnosti povečane kar za 50 %. Pomanjkanje folne kisline lahko vodi v tako imenovane prirojene okvare nevralne cevi pri otroku oziroma do nepopolne zraščene hrbtenice. Po strokovnih priporočilih je optimalen vnos folne kisline v nosečnosti za okoli 50 % večji kot pri nenosečih ženskah, torej približno 0,6 mg na dan. Ker je to količino težko doseči samo z uživanjem živil, bogatih s folno kislino, je priporočljivo uživanje folne kisline v obliki tablet.
Vitamin B6: Zaradi povečanega vnosa beljakov se za 60 % povečajo potrebe po tem vitaminu.Vitamin A: Čeprav se potrebe med nosečnostjo povečajo, lahko preveč vitamina A povzroči nepravilnosti v razvoju dojenčka. Previdnost je potrebna pri jemanju vitaminskih dodatkov ter uživanju jeter. V nasprotju z vitaminom A pa pri uživanju betakarotena, ki je njegova predstopnja, ni nevarnosti, da bi se kopičil v telesu.
Kalcij je potreben za razvoj kosti otroka. Če ga nosečnica ne zaužije dovolj, ga telo črpa iz njenih kosti. To se lahko čez čas razvije v osteoporozo. Od konca 3. meseca nosečnosti dalje se potrebe po kalciju povečajo za 20 %, s 1.000 na 1.200 mg na dan, zato je zelo pomembno uživanje mleka (0,5 l mleka vsebuje 600 mg kalcija) in mlečnih izdelkov.
Železo: Med nosečnostjo se potrebe po železu podvojijo. Telo se na povečane potrebe prilagodi tako, da črpa železo iz zalog in ga učinkoviteje absorbira iz hrane. V nosečnosti se lahko koncentracija železa v krvi zmanjša, pomembno pa je, da ne pade pod kritično mejo. To lahko večinoma preprečimo z ustrezno prehrano ali jemanje železovih pripravkov, vendar ne brez priporočila zdravnika. Železo se nahaja v mesu, ribah, jajčnem rumenjaku, polnozrnatih žitih in stročnicah. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora. Absorpcijo lahko izboljša sočasno uživanje vitamina C, npr. iz zelenjave ali sadja.Jod je sestavni del ščitničnih hormonov. Zaradi povečanega izločanja joda s sečem se potrebe po jodu povečajo.
V četrtem mesecu nosečnice običajno občutijo povečan apetit, vendar so v resnici energijske potrebe v tem mesecu povečane le za okoli 250 kalorij na dan. Ta vrednost velja tudi za nosečnice, ki so noseče z dvojčki ali s trojčki. Temu, lahko bi rekli otrokovemu dnevnemu obroku, ustreza kos polnozrnatega kruha s sirom, porcija krompirja ali dve porciji sadja oz. zelenjave. Od tega meseca naprej nosečnica potrebuje nekaj več energije in polnovrednih beljakovin, saj tudi otročiček pridobiva na teži in velikosti. Pri tem velja, da ima kakovost prednost pred količino. Za ljudi so posebej pomembne beljakovine živalskega izvora, ki imajo podobno sestavo telesnih beljakovin, žal pa vsebujejo tudi nezaželene spremljevalne snovi, kot so nasičene maščobne kisline, holesterol in purini. Ribe so kot alternativa mesu odličen in lahko prebavljiv vir beljakovin. Vegetarijanke, tudi tiste občasne, lahko zelo povečajo kakovost beljakovin rastlinskega izvora s kombiniranjem različnih beljakovinskih živil. Posebno ugoden dopolnilni učinek imajo kombinacije krompirja z mlekom ali jajci, na primer krompirjev pire, gratiniran krompir s sirom, žita z mlekom kot sirova štručka, kosmiči z mlekom ali jogurtom, mlečni riž, zdrobova kaša, testenine s sirom ter žita s stročnicami kot fižolova enolončnica s cmoki ali kruhom.
V sedmem mesecu postane dnevno načrtovanje obrokov vedno bolj pomembno. Več majhnih prigrizkov, porazdeljenih preko dneva, ne poskrbi le za stalno oskrbo s hranilnimi snovmi, temveč razbremeni materina prebavila, ki so zaradi stiske s prostorom zelo utesnjena. Kadar je mogoče, naj bo zgodaj zjutraj na jedilniku izdaten zajtrk, sestavljen iz močnega tria: žita + mleko + sadje/sveža zelenjava. Hranilen vmesni obrok ščiti, da do kosila ne pride do grozečega padca krvnega sladkorja. Idealno se obnesejo sveže sadje, kruh, sadni jogurt ali kak drug mlečni izdelek. Kosilo je priporočljivo v obliki toplega obroka. Tako poskrbi za raznolik doprinos hranilnih snovi zaradi večje pestrosti živil. Tople jedi so lahko na jedilniku tudi ob večerih. Odlični so tudi obroki z veliko zelenjave, solatni krožniki in žitne jedi.
Zaradi hitrega razvoja otrokovih možganov je čedalje pomembnejši zadostni vnos omega-3 maščobnih kislin. Te maščobe so nepogrešljive za zorenje možganov, osrednje živčnega sistema in očesne mrežnice. V drugi polovici nosečnosti se namreč teža otrokovih možganov poveča kar za petkrat. Te pomembne maščobe se v večjih količinah nahajajo zlasti v ribah, kot so losos, slanik in skuša. V jedilnik jih je priporočljivo vključiti vsaj do dvakrat na teden.
Omega 3 med nosečnostjo: nasveti dietetika
Izogibanje škodljivim snovem
Po popkovini dobiva nerojeni otrok od matere življenjsko pomembna hranila in kisik, po isti poti pa lahko v njegovo kri pridejo tudi snovi, ki so škodljive. Najbolje je, da se nosečnica izogiba alkoholu, nikotinu ter nekaterim zdravilom. Glede slednjega je vedno potreben posvet z zdravnikom, ki predpiše ustrezna zdravila, ki so v nosečnosti dovoljena, ali pa je potrebno njihov vnos močno omejiti.
Alkohol: Med nosečnostjo nobena količina alkohola ni varna. Strogo izogibanje alkoholu je najvarnejša možnost. Alkohol v krvi teče skozi popkovino do ploda in pretirana izpostavljenost alkoholu lahko škoduje predporodnemu razvoju. Obstaja tudi možnost, da bo otrok dobil fetalno alkoholno spektralno motnjo (FASD). Kronično uživanje alkohola povzroča resne prirojene okvare otroka, zastoj rasti in poškodbe možganovine. Mejne vrednosti vnosa alkohola, do katere ta zagotovo ne bi škodoval, ni mogoče postaviti, zato naj se mu ženske predvsem v prvih treh mesecih raje povsem odpovedo. Tudi v navidezno neškodljivih pijačah kot so energetski napitki in mešani alkoholni napitki z rumom, vodko ali s pivom, se lahko skrivajo znatne količine alkohola.
Kofein: Uživanje kofeina med nosečnostjo je povezano z večjim tveganjem za splav, težave pri razvoju ploda in nizko porodno težo. Uživanje kofeina le 100-200 miligramov (mg) na dan lahko negativno vpliva na razvoj zarodka. Vzroki za to še niso znani. Kofein najdemo v različnih živilih in pijačah, razen v kavi. Primeri so nekatere gazirane pijače, energijske pijače, čokolada in čaji. Kofein najdemo tudi v nekaterih zdravilih proti gripi in prehladu. Priporočljivi sta največ dve skodelici na dan.
Listerija: Listeria je vrsta bakterije, ki povzroča okužbe, zlasti pri nosečnicah in dojenčkih. To je lahko tudi usodno. Zaradi nevarnosti mikrobioloških okužb ni dovoljeno uživati surovega mleka, mesa (npr. tatarskega biftka, carpaccia) in jajc (npr. majoneze).
Toksoplazmoza: Ker so mačke pogoste prenašalke parazita Toxoplasma gondii, se je med nosečnostjo treba izogibati neposrednemu stiku s temi hišnimi ljubljenčki.
Telesne spremembe in fizični izzivi v zadnjem mesecu
V zadnjem mesecu nosečnosti se telo še naprej intenzivno pripravlja na porod. Maternica se je že precej povečala in pritiska na organe v prsni votlini in na želodec. Zaradi tega lahko nosečnica čuti hitro občutek sitosti in prenapihnjenosti. Priporočljivo je jesti večkrat na dan manjše obroke.
Ker rastoča maternica pritiska na debelo črevo, se to še dodatno poleni. Pri mnogih ženskah je strah, da bodo z močnejšim pritiskanjem na stranišču sprožile porod, zato še večji. Zato je zelo pomembno, da si vzamete čas za hrano. Uživajte majhne grižljaje, ki jih dobro prežvečite. Uživajte negazirane napitke. Popijte eno do dve skodelici komarčkovega ali janeževega čaja, hrano pa si začinite s kumino ali šetrajem. Izbirajte lahke vrste zelenjave, na primer zeleno solato, korenje, bučke, paradižnik, koromač in podobno. Zelenjava, polnozrnati kruh in sadje zaradi visoke vsebnosti prehranskih vlaknin ustvarjajo pogoje za urejeno prehrano. Da se črevo ne bo zadušilo, je treba vsak dan popiti vsaj pet kozarcev tekočine, po možnosti brez energijske vrednosti, pa čeprav vas bo potem še bolj tiščalo na vodo. Vsak dan si privoščite kratek predah, saj se tedaj sprostijo tudi prebavila. Fermentirani mlečni izdelki kot so jogurt, pinjenec ali kislo mleko prav tako ugodno vplivajo na črevesje. Kadar postane prebava neurejena, odvajanje blata pa boleče in redkeje kot trikrat na teden, si lahko pomagate s suhimi slivami, z mlečnim sladkorjem ali namočenim lanenim semenom. Ni dobro takoj poseči po odvajalnih sredstvih in čajih.
Mnoge ženske čutijo v nosečnosti še posebno željo po sladkem in se mu tudi lažje vdajajo, ker menijo, da jim ni treba paziti na telesno težo. Dovoljeno je, da tu in tam z užitkom pojeste majhno količino najljubših sladkarij. Še bolje pa je, da poskusite združiti prijetno s koristnim in takrat, ko imate željo po sladkem, posezite po svežem ali suhem sadju, po sadnem ali desertnem jogurtu.
Mesec dni pred porodom se trebuh nekoliko povesi, ker maternica zdrkne nekoliko nižje in zato neha pritiskati na želodec, pljuča in srce, zaradi česar nosečnica zopet lažje diha. Maternica pa začne močneje pritiskati na mehur, zato hodi pogosteje na vodo.
Ponoči se v mečih lahko pojavijo boleči krči, ker telesu primanjkuje magnezija. Pri dolgotrajnejši nezadostni preskrbi se poveča tveganje za prezgodnje popadke in predčasen porod. Z magnezijem se lahko oskrbite tako, da jeste polnozrnate izdelke, ribe, stročnice, špinačo in banane ali pa s pripravki magnezija v obliki šumečih tablet, ki so topne v vodi.
Zaradi preobremenjenosti hrbtnih mišic in vezi se pogosto pojavijo bolečine v križu. Pomagajo posebne telesne vaje, počitek v pravi legi. Pomagata tudi trdna in udobna obutev.
Od 12. tedna nosečnosti naprej se maternični vrat začne spreminjati in se pripravlja na porod. Zgodaj zjutraj na jedilniku naj bo izdaten zajtrk, sestavljen iz žit, mleka in sadja/sveže zelenjave. Hranilen vmesni obrok ščiti, da do kosila ne pride do grozečega padca krvnega sladkorja. Idealno se obnesejo sveže sadje, kruh, sadni jogurt ali kak drug mlečni izdelek. Kosilo je priporočljivo v obliki toplega obroka.
Priprave na porod
Od 30. tedna naprej je dobro imeti pripravljene stvari, saj se lahko zgodi, da vas porod preseneti. Pa srečno do velikega dne! V tem času se lahko nosečnica odloči o načinu poroda. Bo to porod s pomočjo porodnestole, v vodi ali kako drugače. Pri tem je potreben posvet z ginekologom.
V prvem tednu po porodu večina novopečenih mamic shujša okrog šest kilogramov. Večja aktivnost, dojenje in nočno vstajanje namreč močno pripomorejo k izgubi poporodnih kilogramov. Zato vas ob normalni zdravi prehrani ni treba biti strah, da ne boste izgubile odvečnih kilogramov. Če boste dojenčka dojile, bodo kilogrami izginjali brez diet. Del pridobljene telesne teže med nosečnostjo se namreč shrani kot rezerva za dojenje.
Skrb za novorojenčka se ne začne z dnem, ko se novorojenček rodi, temveč že mnogo prej, pred njegovim spočetjem. Zdravje in primeren prehranski status matere sta ključna dejavnika za uspešen začetek, potek in zaključek nosečnosti. Uravnotežena prehrana, primerna telesna aktivnost in primerno vedenjsko okolje ohranjajo dobro zdravje ženske v reproduktivnem obdobju. Zdrava in uravnotežena prehrana, primeren življenjski slog, predvsem pa normalna telesna teža matere so torej ključni za zdravo zanositev, nosečnost in zdravje novorojenčka. Zadostno povečanje teže nosečnice zagotovi optimalen razvoj plodu. V nosečnosti pa zdrava in polnovredna hrana ni dovolj za vnos vseh pomembnih vitaminov in mineralov. Nujno moraš dodajati še zadostno količino folatov, vitaminov in mineralov, ki jih dobiš z uživanjem prenatalnih vitaminov. Jedilniki imajo visoko vsebnost folne kisline in omega-3 maščobnih kislin, ki so ključne za normalen razvoj ploda v prvih mesecih. Seveda pa kljub temu potrebujete dodatek s folno kislino, ki vam ga je priporočil ginekolog.
Priporočljivo je, da se zavedate, kaj jesti in česa ne početi med nosečnostjo. Za zdravo nosečnost je priporočljivo, da se posvetujete s svojim specialistom za zdravstveno nego in poznate prehranske možnosti, ki jih je treba upoštevati med nosečnostjo.
tags: #dieta #zadnji #mesec #v #nosecnosti