Vstop v srednješolsko izobraževanje predstavlja pomemben prehod za vsakega dijaka. Prvo leto gimnazije ali poklicnega izobraževanja postavlja temelje za nadaljnje učenje in razvoj. Ključni element tega obdobja je razumevanje sistema ocenjevanja, ki je podlaga za napredovanje v naslednji letnik ter kasnejše odločitve o nadaljevanju študija. Zato je nujno, da dijaki in njihovi starši poznajo uradni naslov in pomen ocenjevanja v prvem letniku.
Sistem ocenjevanja in pravice dijaka
Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju določata natančna pravila glede preverjanja in ocenjevanja znanja dijakov. Ključno je, da je proces ocenjevanja javen, kar pomeni, da morajo biti dijaki sproti seznanjeni s kriteriji, mejami za ocene in točkovniki, še preden pristopijo k pisnim izdelkom ali drugim oblikam ocenjevanja. Učitelj mora napredovanje dijakov spremljati in jih s tem sproti seznanjati, preverjanje znanja pred pisnim ocenjevanjem pa je obvezno.
Znanje se ocenjuje pri pouku ali na izpitu, in sicer s številčnimi ocenami od 1 (nezadostno) do 5 (odlično). Dijak je ocenjen najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, če je pouk organiziran v treh ocenjevalnih obdobjih. V primeru, da dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju ne doseže minimalnega standarda, mu učitelj v dogovoru z njim določi datum in način ocenjevanja pri prvi uri po ocenjevalni konferenci, ko je dijak prisoten pri pouku tega predmeta.
Pomembno pravilo je, da morajo dijaki štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco imeti mir pred pisanjem izdelkov za oceno, razen v posebnih primerih. V primeru negativnih ocen pri pisnih izdelkih, ko je ena tretjina ali več ocenjena negativno, se te ocene ne upoštevajo in se ocenjevanje ponovi, razen za tiste dijake, ki so prvič pisali pozitivno in tega ne želijo. Ocena se vpiše v predpisano šolsko dokumentacijo po drugem ocenjevanju.
Dijakom ter njihovim staršem mora biti omogočen vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke, kjer morajo biti ustrezno označene napake, da dijak spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Končno oceno pri predmetu ob zaključku šolskega leta določi učitelj ob upoštevanju ocen iz vseh ocenjevalnih obdobij. Če predmet poučujeta dva ali več učiteljev, skupaj določijo končno oceno, v primeru nesporazuma pa odloči strokovni aktiv.
Napredovanje v naslednji letnik in nadaljevanje izobraževanja
Temeljni pogoj za napredovanje v naslednji letnik je pozitivna ocena pri vseh predmetih in izpolnitev drugih obveznosti, določenih z izobraževalnim programom. Dijak, ki obveznosti iz posameznega letnika ne izpolni do konca pouka v šolskem letu, lahko do konca šolskega leta opravlja izpite in druge obveznosti. V naslednji letnik lahko pogojno napreduje tudi dijak, ki izpolnjuje določene pogoje, kot so določeni v Zakonu o gimnazijah.
Po zaključku srednješolskega izobraževanja se dijaki soočajo z odločitvijo o nadaljevanju študija. Dijaki zaključnih letnikov poklicno-tehniškega izobraževanja imajo status dijaka do 30. septembra določenega leta. Po tem datumu se morajo, če ne nadaljujejo izobraževanja, oglasiti na Zavodu za zaposlovanje.
Večina dijakov se odloči za nadaljnje šolanje - študij. To pomeni, da morajo že februarja določenega leta narediti prvi korak, in sicer se prijaviti za vpis na višješolski oziroma visokošolski zavod. Za pravilno odločitev je dobro zbrati čim več informacij, med drugim pri prijateljih in sorodnikih, ki že študirajo ali so študirali.
Vse višješolske in visokošolske ustanove organizirajo informativne dneve. Višješolske ustanove razpisujejo višje strokovne programe (izobraževanje 2 leti), kamor se lahko vpišejo dijaki, ki so končali srednješolsko izobraževanje s poklicno ali splošno maturo. Visokošolske ustanove razpisujejo visokošolske strokovne programe in univerzitetne programe (izobraževanje traja od 3 do 5 let).
Prijave na študij in elektronski sistem eVŠ
Dijaki, ki bodo srednješolsko izobraževanje končali s poklicno maturo, se lahko praviloma vpišejo v vse visokošolske strokovne programe in v nekatere univerzitetne programe, ki v pogojih za vpis to omogočajo, če bodo opravili še dodatni maturitetni predmet (peti predmet), ki je v razpisu določen. Vsi tehniški univerzitetni študijski programi omogočajo vpis s poklicno maturo in dodatnim maturitetnim predmetom.
V prvi prijavi za vpis bodo lahko dijaki navedli največ tri smeri študija. Če bodo na prvem mestu napisali program, za katerega pozneje ne bo omejen vpis, so si že zagotovili mesto, če bodo le uspešno opravili poklicno maturo. Če pa bodo na prvo mesto napisali program, za katerega bo kasneje omejen vpis, bodo podvrženi izbirnemu postopku. Pomembno je, da se v program, kamor bodo sprejeti, še vpišejo.
Uvod v študij - spoznavanje s tehnologijo za študij na Fakulteti za upravo
Dijaki, ki ne bodo sprejeti v nobenega od v prvi prijavi napisanih študijskih programov oziroma niso opravili poklicne mature v spomladanskem roku, imajo možnost druge prijave (konec avgusta) in tretje prijave (začetek oktobra), vendar na tiste študijske programe, ki še imajo prosta mesta.
Pomembno obvestilo za prihodnje študente je sprememba načina prijave na dodiplomski študij. Prijava za vpis za študijsko leto 2013/14 bo skladno z 12. členom Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu potekala preko portala eVŠ (informacijski sistem visokega šolstva RS). To pomeni, da kandidat, ki prijave ne bo oddal v roku, določenem z razpisom, preko portala eVŠ, ne bo vključen v prijavno-sprejemni postopek. Prijava s pisnim obrazcem po pošti tako ne bo več mogoča; mogoča bo le elektronska prijava.
Elektronski prijavni obrazec se ne bo bistveno razlikoval od dosedanjega. E-prijava bo možna na dva načina: s kvalificiranim digitalnim potrdilom (e-podpis) ali uporabniškim imenom in geslom. Za oba načina prijave kandidat potrebuje svoj elektronski naslov. Priporoča se pridobitev brezplačnega kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga je mogoče pridobiti pri ponudnikih kot so SIGEN-CA, POŠTA®CA, HALCOM-CA, AC NLB. Digitalno potrdilo bistveno olajša postopek prijave in skrajša morebitne ostale postopke.
Dodatne možnosti za dijake s poklicno maturo
Za dijake, ki so opravili poklicno maturo in želijo nadaljevati univerzitetni študij, za katerega je pogoj za vpis uspešno opravljena splošna matura, obstaja možnost opravljanja maturitetnih tečajev. Ti tečaji trajajo eno šolsko leto in potekajo redno. Razpis maturitetnih tečajev bo objavljen v Razpisu za vpis v srednješolsko izobraževanje, prijave pa je potrebno oddati do začetka septembra določenega leta.
Vpis na nekatere univerzitetne študijske programe je mogoč z opravljeno poklicno maturo in dodatnim maturitetnim predmetom (en izpit) v okviru splošne mature. Podatke o univerzitetnih programih, ki dopuščajo to možnost, najdete v Razpisu za vpis v visokošolske zavode.
Pred dijaki v prvem letniku so torej pomembne odločitve, vendar tudi čas, ko lahko svoje ocene in uspeh še izboljšajo in tako dosežejo več točk, kar zmanjša strah pred morebitno zavrnitvijo na želenem študijskem programu. Razumevanje sistema ocenjevanja in pravočasno zbiranje informacij o nadaljevanju izobraževanja sta ključnega pomena za uspešno prihodnost.