Prekinitev delovnega razmerja je pomemben dogodek, tako za delodajalca kot tudi za delavca. Način, kako pride do prekinitve, je ključnega pomena in nosi posledice za obe strani. Ko se odločite za menjavo zaposlitve, je zelo pomembno, kako in kdaj to sporočite trenutnemu delodajalcu. Zavedanje zakonitosti, pravic in obveznosti, ki spremljajo proces odpovedi, je ključnega pomena za preprečevanje nepotrebnih sporov in finančnih posledic.
Vrste Odpovedi in Njihove Posledice
V Sloveniji poznamo več vrst odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v osnovi delijo na redno in izredno odpoved. Vsaka izmed njiju določa drugačne pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki.
Redna Odpoved
Redna odpoved je lahko podana s strani delavca ali delodajalca. Pri tej vrsti odpovedi je ključno upoštevanje zakonsko določenega odpovednega roka, ki služi tako delavcu za iskanje nove zaposlitve, kot delodajalcu za iskanje novega kadra.
Redna odpoved s strani delavca: Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve ali navedbe konkretnega razloga. Najpogostejši razlogi za odpoved s strani delavca so slabi medsebojni odnosi, pomanjkanje priznanja za opravljeno delo, občutek utesnjenosti in slabe možnosti za napredovanje. Marsikdaj je tudi višina plačila glavni razlog za to odločitev. Čeprav nas zgoraj navedeni razlogi lahko prizadenejo na osebni ravni in smo zaradi njih lahko užaljeni, pa mora biti odločitev o odpovedi odločna in dobro premišljena. Ne dovolite, da vas čustva prevzamejo, temveč naredite vse kar je v vaši moči, da bo ta odločitev poslovne in ne osebne narave. Pri vaši odločitvi bodite odločni. Pred vami je pomembna odločitev, ki bo vplivala tako na vašo prihodnost, kot tudi na poslovanje vašega naročnika. Bodite odločni in konkretni. Ne dovolite, da vas sodelavci ali občutek nostalgije odvrne od vaše racionalne odločitve.
Redna odpoved s strani delodajalca: Delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi redno odpove le ob utemeljenih razlogih, ki jih zakonodaja v grobem razdeli na:
- Poslovni razlog: To vključuje ukinitev delovnega mesta zaradi reorganizacije poslovanja delodajalca, kar predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ukinitev delovnega mesta in razdelitev nalog med druga delovna mesta je utemeljen poslovni razlog. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca.
- Razlog nesposobnosti: Delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela, za katerega je bil sklenjen pogodba o zaposlitvi. Delodajalec mora pred odpovedjo delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi ob ponovni kršitvi.
- Krivdni razlog: Delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pred odpovedjo mora delodajalec delavca pisno opozoriti v določenih rokih.
- Nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti: V skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
- Neuspešno opravljeno poskusno delo: Če delavec med poskusnim delom ne izkaže zadostnih delovnih sposobnosti.
Pri redni odpovedi s strani delodajalca je v določenih primerih (poslovni razlog, razlog nesposobnosti) delodajalec dolžan izplačati tudi ustrezno odpravnino, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen najmanj eno leto. Znesek odpravnine se praviloma določi glede na trajanje zaposlitve pri konkretnem delodajalcu.
Izredna Odpoved
Izredna odpoved je skrajni ukrep, ki pride v poštev ob hujših kršitvah, ko nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni več mogoče. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pogodba preneha takoj, brez odpovednega roka.
Izredna odpoved s strani delavca: Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec huje krši svoje obveznosti. To lahko vključuje dvakratno zaporedno ali v obdobju 6 mesecev neizplačilo plače ob zakonsko ali pogodbeno dogovorjenem roku. V takšnih primerih je pomembno, da delavec dokazuje in podkrepi razloge z ustreznimi dokazi (dokumentacijo, pričevanji). Če so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni, delovno razmerje preneha nemudoma. V primeru izredne odpovedi s strani delavca je ta upravičen do odpravnine in odškodnine.
Izredna odpoved s strani delodajalca: Izredna odpoved s strani delodajalca pride v poštev le ob hujših kršitvah delavca, kot so tatvine, nasilno vedenje, zavestno povzročanje poslovne škode, neupoštevanje navodil zdravnika med bolniško odsotnostjo ali opravljanje pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo brez odobritve. Pri izredni odpovedi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor. Previdnost pri rokih in dokazih je ključna, saj je lahko sicer izredna odpoved razveljavljena.
Odpovedni Rok: Ključni Element Redne Odpovedi
Odpovedni rok je časovno obdobje med vročitvijo odpovedi in dejanskim prenehanjem delovnega razmerja. Njegova dolžina je odvisna od več dejavnikov, vključno z vrsto odpovedi, dolžino zaposlitve pri delodajalcu ter določili pogodbe o zaposlitvi ali kolektivne pogodbe.
Kdaj začne teči odpovedni rok?Pri vsaki redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati odpovedni rok. Ta začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi nasprotni stranki. Če je v pogodbi o zaposlitvi določen krajši odpovedni rok, kot je minimalni zakonski rok, mora delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati minimalni odpovedni rok.
Dolžina odpovednega roka:Dolžina odpovednega roka je običajno določena v pogodbi o zaposlitvi. Če v njej odpovedni rok ni določen, pa je določen v kolektivni pogodbi ali Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Minimalni odpovedni roki so določeni v Zakonu o delovnih razmerjih:
- V času poskusnega dela: 7 dni.
- Redna odpoved s strani delavca: do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega leta pri delodajalcu pa 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, a ne več kot 60 dni.
- Redna odpoved s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti: 15 dni (do enega leta zaposlitve pri delodajalcu) oz. 30 dni (od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu). Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ do 60 dni. Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo določen drugačen odpovedni rok, a ne krajši od 60 dni.
- Odpoved iz krivdnega razloga s strani delodajalca: 15 dni.
Skrajšanje odpovednega roka:Odpovedni rok je potrebno načeloma spoštovati. Vendar obstaja tudi možnost skrajšanja odpovednega roka, običajno na predlog delavca. Če se delodajalec strinja s skrajšanjem odpovednega roka, se ta lahko skrajša. Pri sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi pa ni potrebno upoštevati odpovednega roka, saj gre za medsebojni dogovor obeh pogodbenih strank.
Postopek Podaje Odpovedi
Kako napisati odpoved?Pisna odpoved delovnega razmerja je obvezen dokument, ki ga ob odpovedi delovnega razmerja delodajalcu izda delavec. Obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja je lahko kratko: »Z dnem XY odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne XZ, za delovno mesto XX.« Razlogov za odpoved vam ni treba podajati, razen če jih želite navesti z razlogom, da bi čim prej sporazumno zapustili delovno mesto (npr. Zaradi zdravstvenih težav ali zasedbe drugega delovnega mesta prosim za sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi v čim krajšem možnem času). Če delodajalec ni pripravljen na sporazumno odpoved, se moramo držati odpovednega roka.
Poskrbite, da pravočasno obvestite delodajalca o vaši nameri. Odpovedni rok je večinoma naveden v pogodbi o zaposlitvi. Če s pogodbo ni določen, morate upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki je določen z Zakonom o delovnih razmerjih oz. kolektivno pogodbo.
Če se le da, odpoved vročite osebno delodajalcu (vročite jo v kuverti). To je lahko ustrezna odgovorna oseba v kadrovski službi ali v upravi podjetja, v manjših podjetjih direktor. Lahko jo pošljete tudi priporočeno po pošti. Odpovedni rok prične teči naslednji dan, ko delodajalec odpoved prejme.
Kljub pisni vročitvi je smiselno, da se z delodajalcem tudi osebno pogovorite. Pripravite se na reakcijo. Če delodajalec prej ni bil seznanjen z vašim namenom, pričakujte različne odzive, lahko tudi neprijetne. Lahko da bo delodajalec želel izvedeti čim več vzrokov za vašo odločitev. Zahvalite se za priložnost in omenite vaše pozitivne izkušnje v podjetju. V kolikor odhajate v neprijetnih okoliščinah, se izognite nespoštljivemu nagovarjanju delodajalca.
Ob odhodu iz podjetja:Če se le da, dokončajte najnujnejše in sodelujte s sodelavci pri uvajanju in predaji delovnih nalog. Pogovorite se s kolegi in se jim zahvalite za sodelovanje in podporo med vašim »bivanjem« v podjetju. Pomembno je, da ohranite dober odnos z delodajalcem. Ne zanemarite vaših vezi s podjetjem, saj vam v prihodnosti lahko še kako koristijo. Prav tako se lahko zgodi, da se boste s sodelavci, ki jih zapuščate, srečali v novi službi ali ob drugih priložnostih. Poskusite ostati v stiku z vašimi sodelavci. Skušajte ohraniti stik z vsemi, s katerimi ste imeli delovne odnose, ne le z najtesnejšimi sodelavci.
Pravice in Obveznosti ob Prenehanju Delovnega Razmerja
Nadomestilo za brezposelnost:Ko delavcu preneha delovno razmerje, se pogosto pojavi tudi vprašanje nadomestila za brezposelnost. Delavec lahko do njega pridobi pravico, če izpolnjuje pogoj ustrezne zavarovalne dobe in če ni sam kriv za prenehanje delovnega razmerja. Eden od pogojev za uveljavljanje denarnega nadomestila je, da vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši volji ali krivdi. Postopek za uveljavljanje pravice do nadomestila za brezposelnost se prične s pravočasno prijavo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Odpravnina:Delavcu pripada odpravnina v primerih, ko gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, pod pogojem, da je bil pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto. Delavec in delodajalec se v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi: Obveznosti delodajalca in zaposlenega
Odpoved Delavca na Bolniški
Odpoved delavca na bolniški je občutljiva in pravno zahtevna tema. Slovenska zakonodaja določa stroge pogoje in zaščitne ukrepe, ki jih morajo delodajalci upoštevati, da bi se izognili pravnim posledicam. Torej pazite, saj bolniška odsotnost ne sme biti razlog za odpoved - obstajati morajo zakoniti in objektivni razlogi, kot so poslovni razlog (zmanjšan obseg dela - tehnološki višek, finančne težave) ali krivdni razlog (kršitve delovnih obveznosti s strani delavca - izredna odpoved). Ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je na bolniški, veljajo določena pravila glede odpovednega roka in dopusta.
Sporazumna Razveljavitev Pogodbe o Zaposlitvi
Sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi predstavlja način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Pri sporazumni razveljavitvi ni potrebno navajati vzroka razveljavitve pogodbe, vse ostalo pa je stvar dogovora obeh - delavca in delodajalca. Ker gre pri sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi za medsebojni dogovor obeh pogodbenih strank, ni potrebno upoštevati odpovednega roka. Bistvena sestavina sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je datum prenehanja delovnega razmerja. Sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki, sicer je neveljaven.
Zaključek
Prekinitev delovnega razmerja je vedno občutljiv in pogosto zahteven postopek, bodisi da odpoved podaja delodajalec bodisi delavec. Za oboje veljajo določena pravila, pravice in obveznosti, ki jih je smiselno poznati, saj lahko neupoštevanje zakonodaje vodi v nepotrebne spore in finančne posledice. V primeru dvomov glede postopka odpovedi, razlogov ali pravic, je priporočljivo poiskati strokovno pravno pomoč.