Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj predstavlja njegovo prvo izkušnjo bivanja v odnosu. Skozi dojenje se otrok uči, kaj pomeni biti z drugim človekom, v tem primeru z materjo, ki ga instinktivno neskončno rad ima. Ta prva izkušnja ljubezni se mu zaradi intenzivnega razvoja možganov v zgodnjem otroštvu dobesedno vpiše v spomin in ostane z njim vse življenje. Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj popolnoma prilagaja potrebam otroka, kar ga podpira pri njegovi rasti, razvoju in krepitvi zdravja.
Začetki dojenja: Naraven stik takoj po porodu
Priporoča se, da je otrok, do dopolnjenega šestega meseca starosti, hranjen izključno z dojenjem. V tem obdobju žensko mleko otroku zagotavlja vso tekočino, energijo in hranila, potrebna za rast, razvoj in krepitev zdravja. Idealno je, da se otrok prvič podoji v prvi uri po porodu, saj to omogoča tesen stik med materjo in otrokom ter spodbuja naravne procese. Velikost in oblika dojk ne vplivata na sposobnost dojenja; večina žensk je sposobnih dojiti. Če otrok iz kakršnega koli razloga ne more sam sesati, je izbrizgavanje mleka dobra alternativa, ki jo je priporočljivo začeti čim prej po rojstvu, najbolje v šestih urah. Za nasvet glede izbrizgavanja, shranjevanja in hranjenja otroka z materinim mlekom se je vedno dobro posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom.
Med tretjim in petim dnem po porodu običajno pride do "navala" mleka, ko prsi postanejo napete. V tem času je ključno pogosto pristavljanje otroka k prsim. V prvih tednih je odsvetovana uporaba dudic za pomirjanje, saj lahko povzročijo sesalno zmedo in zmanjšajo pogostost podojev, kar posledično vpliva na zmanjšano tvorbo mleka. Zato je pomembno, da otroka izključno dojite in mu ne dajate vode, čaja ali drugih tekočin.
Skrb za mamo in otroka: Prijazen proces dojenja
Obdobje dojenja naj bo prijetno za oba. Zato je pomembno, da mama dobro poskrbi zase, si privošči čas za sprostitev, dovolj počiva in med dojenjem vedno popije kozarec vode. Uživanje raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane je ključnega pomena, vključno s surovim sadjem in zelenjavo ter kuhanimi stročnicami. Priporoča se omejitev uživanja kave na največ dve skodelici na dan, izogibanje alkoholnim pijačam in kajenju. Vključevanje gibanja v vsakdan, ko to dopušča zdravstveno stanje, je prav tako koristno. Zadostuje normalna osebna higiena, pri čemer si je treba skrbno umivati roke. Dojke je priporočljivo umivati samo z vodo enkrat na dan, brez uporabe mila, ki uničuje naravna kožna olja. Pred dojenjem dojk ni potrebno dodatno umivati.
Dojenje samo po sebi ne bi smelo boleti. Začetna občutljivost bradavic pri nekaterih materah običajno izgine v nekaj dneh. Materino mleko se dinamično spreminja glede na potrebe otroka, kar je naraven proces ponudbe in povpraševanja. Izbrizgavanje mleka po končanem dojenju ni potrebno. Po porodu se najprej izloča mlezivo (kolostrum), ki je rumenkasto oranžne barve, temu sledi prehodno mleko in nato zrelo žensko mleko, ki je belo in rahlo prozorno. Naj vas sprememba barve ne zavede.
Kolostrum - osnove in povezava z genetiko in proizvodnjo
Otroka je treba pristaviti k prsim vsakič, ko pokaže zgodnje znake lakote, in ne po vnaprej določenem urniku. Na začetku je to lahko od 8- do 12-krat na dan z različno dolgimi premori. Otroku je treba omogočiti dovolj časa, da se pri prsih do sitega naje in napije. Pomembno je vedeti, da se žensko mleko spreminja tudi med enim samim podojem: na začetku podoja vsebuje več vode in manj maščob, na koncu pa manj vode in več maščob, ki so ključne za otrokov razvoj in ga bolj nasitijo. Zato ne smete omejevati trajanja posameznega podoja; otroku omogočite, da sesa na prvi dojki tako dolgo, kot želi, nato pa ga ponudite še na drugi dojki.
Obdobja intenzivne rasti in razvoj otroka
Med obdobji intenzivne rasti oziroma ob "poskokih v rasti" se otroci dojijo pogosteje, kar naravno poveča nastajanje mleka. Ta obdobja se običajno pojavijo v 3. do 6. tednu ter v 3. in 6. mesecu starosti. Novorojenčki v prvih dneh po porodu izgubijo med 5 in 10 % porodne teže. Po 3. dnevu se padanje teže običajno ustavi, nato pa teža individualno narašča. Dobro hranjen otrok je živahen, zadovoljen, viden je zdrav, z napetimi lički in rastjo, ki se odraža v preraščanju oblačil.
Pogoste težave pri dojenju in njihovo reševanje
Ragade, razpoke na bradavicah, so ena najpogostejših težav. Za preprečitev njihovega nastanka je ključno pravilno pristavljanje otroka. Če se ragade kljub temu pojavijo, je poleg pravilnega pristavljanja priporočljivo pogostejše dojenje, saj otrok zaradi prevelike lakote močneje sesa. V takih primerih najprej ponudite manj bolečo dojko in šele, ko priteče mleko, pristavite otroka še na bolj bolečo. Bradavice in kolobar po podoju je priporočljivo zaščititi z nekaj kapljicami lastnega mleka ali prečiščenim, medicinsko preverjenim lanolinom.
Zamašitev mlečnega voda nastane, ko se mlečna žleza ne prazni dovolj, kar povzroči zgostitev mleka in bolečo zatrdlino v dojki. Zamašena pora v bradavici se lahko kaže kot bela pika ali glavica na vrhu bradavice in povzroči zastoj mleka. Zastojna dojka je napeta, svetleča, boleča in ovira pretok mleka. Glavni vzrok je nepopolno praznjenje dojk zaradi omejevanja dojenja, nepravilnega pristavljanja ali sesanja. Pomagajo tople kopeli ali obkladki pred dojenjem ter pogosto pristavljanje.
Mastitis, vnetje dojke, je pogosto posledica zastoja mleka. Znaki vključujejo povišano telesno temperaturo (nad 38 °C), povišan pulz, mrzlico, bolečino, utrujenost, rdečino, vročino in otekline na dojki ter rdeče črte, ki se širijo v pazduho. Otrok lahko zaradi povečane količine soli v mleku začne zavračati dojenje. Najpogostejše mesto vnetja je zgornji zunanji kvadrant dojke. Preprečevanje zastoja mleka je ključno za preprečevanje mastitisa.
Po porodu traja teden ali več, da mleko presahne. Če mati ne more ali ne želi dojiti, je pomembno, da se o izbiri, pripravi in hranjenju z mlečnim nadomestkom informira pri zdravstvenem strokovnjaku. Kravje mleko ni primeren nadomestek materinega mleka. Vedno je treba pripraviti svež obrok mlečnega nadomestka neposredno pred hranjenjem.
Bljuvanje majhnih količin mleka je pogosto in običajno spremlja trzljaj telesa. Kolcanje, ki se največkrat pojavi po preobilnem obroku ali hlastavem pitju, je lahko posledica hranjenja s pretoplo ali prehladno hrano. V takem primeru je priporočljivo ponuditi otroku malo tekočine.
Trajanje dojenja: Individualna odločitev matere in otroka
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča izključno dojenje do šestega meseca starosti, nato pa nadaljevanje dojenja ob dopolnilni prehrani do drugega leta. Vendar pa sodobne ugotovitve in izkušnje kažejo, da je trajanje dojenja lahko tudi daljše in da je odločitev odvisna od številnih dejavnikov, ki se nanašajo na mater, otroka in njuno skupno dobro počutje ter družino.
Pevka Maja Prašnikar je zagovornica dolgotrajnega dojenja, ki sina Vala, starega štiri leta, in hčer Inti, ki bo kmalu dopolnila drugi rojstni dan, doji v tandemu. "Je pa tudi ona zizoholik in se bo zagotovo krepko čez tri leta dojila. In seveda jaz nimam težav s tem - meni je to nekaj najlepšega, kar lahko otroku ponudim," pravi. Upokojena pediatrinja in svetovalka za dojenje Andreja Tekauc Golob poudarja številne koristi dojenja po prvem letu starosti: "Ugotovili so, da otroci, ki so dlje časa dojeni, manj zbolevajo za diabetesom in kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, da imajo višji inteligenčni kvocient in da boljše uspevajo v šoli."
Dr. Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, pojasnjuje, da je povprečna doba dojenja na svetu štiri leta, v zahodnem svetu pa je najbolj sprejemljivo nekje do prvega leta, a se to spreminja. "Na nek način se vračamo nazaj k nekaterim bolj prvobitnim načinom," pravi. Če je simbioza med otrokom in materjo pozitivna, je dojenje malčkov povsem upravičeno, še posebej do drugega leta, ko je otrok zelo navezan na mater. "Materino zavetje je tisto, ki mu gradi samopodobo in so dejansko potem kasneje ti otroci čustveno bolj stabilni v življenju. Nekje po drugem letu se pa začnejo otroci bolj obračati na vrstnike. Torej med drugim in tretjim letom je nekje tisti čas za odstavljanje," dodaja Tekauc Golobova.
Na splošno pa velja, da naj dojenje traja, dokler to ustreza tako mami kot otroku in je sprejemljivo tudi za celotno družino.
Dolgotrajno dojenje: Koristi in pomisleki
Dolgotrajno dojenje, še posebej po prvem letu starosti, prinaša številne koristi. Otroci, ki so dlje časa dojeni, imajo dokazano manj vedenjskih težav, višji inteligenčni kvocient in so manj dovzetni za kronične nenalezljive bolezni, kot sta diabetes in revmatični artritis. Materino mleko po prvem letu še vedno predstavlja pomemben vir hranil, vitaminov in protiteles, ki ščitijo otroka pred okužbami in boleznimi. Z meseci dojenja se povečuje zaščita otroka in matere pred raznimi obolenji.
Po drugi strani pa nekateri strokovnjaki, kot je dr. Andrej Perko, psiholog, izražajo pomisleke glede dolgotrajnega dojenja, ki naj bi po njegovem mnenju vzgajalo posameznike, močno navezane na matere, in bi lahko predstavljalo oviro pri razvoju otrokove samostojnosti in socialne prilagojenosti. Te trditve pa so v nasprotju s številnimi raziskavami, ki kažejo, da so dalj časa dojeni otroci bolj čustveno stabilni in samozavestni. Ključno je, da se odločitev o trajanju dojenja sprejme na podlagi individualnih potreb in dobrobiti tako matere kot otroka, ob upoštevanju podpore partnerja, družine in širše skupnosti.
V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje do otrokovega 18. meseca starosti, če otroka še dojijo po vrnitvi na delovno mesto. Prav tako lahko uveljavljajo pravico do skrajšanega delovnega časa.
Pomembno je poudariti, da dojenje ni nikoli razvajanje, temveč razvojna potreba otroka. Odzivanje na otrokove potrebe je čisto običajno starševstvo, ki krepi zaupanje, nežnost in ljubeznivost v odnosu. Zavedanje o vsestranskem pomenu dojenja krepi spoštovanje časa in naporov, ki jih terja posvečanje dojenju. Omogočanje dojenja in vsestranska podpora doječim materam je zavezujoča naloga celotne družbe, ne le zdravstvenega sistema.
Svetovni teden dojenja: Spodbujanje in podpora dojenju
V prvem tednu avgusta obeležujemo svetovni teden dojenja, ki ga organizira Svetovna zveza za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA). Namen te pobude je usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Slogan letošnjega tedna je "Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo." Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem poudarjajo, da je materino mleko pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe, kar prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta.
Na žalost se starši dojenčkov še vedno srečujejo s predsodki in miti o dojenju, še posebej po dopolnjenem prvem letu starosti. Vendar pa številne raziskave in strokovna mnenja potrjujejo, da dojenje po prvem letu še vedno prinaša pomembne koristi za otroka in mater, zato je ključnega pomena, da se družba zaveda pomena dojenja in nudi ustrezno podporo doječim materam.