Nizka raven hemoglobina pri dojenčku, znana tudi kot anemija ali slabokrvnost, je stanje, ki zahteva pozornost staršev in skrbno spremljanje s strani zdravnikov. Hemoglobin je ključna beljakovina v rdečih krvnih celicah, odgovorna za prenos kisika iz pljuč po telesu. Ko je njegova raven znižana, celice in tkiva ne dobijo dovolj kisika, kar lahko vpliva na celotno zdravje in razvoj otroka. Razumevanje vzrokov, prepoznavanje simptomov in poznavanje možnosti zdravljenja so ključni za zagotavljanje optimalnega zdravja najmlajših.
Kaj je anemija in kako jo opredeljujemo?
Anemijo lahko opredelimo na več načinov. Najpogosteje jo definiramo kot bolezensko stanje z zmanjšanjem koncentracije hemoglobina v krvi za več kot dva standardna odklona (SD) pod povprečno vrednostjo za starost in spol. Lahko pa jo opredelimo tudi kot zmanjšanje vrednosti hematokrita ali kot zmanjšanje števila eritrocitov v kubičnem milimetru krvi. Ko ugotovimo, da ima otrok anemijo, je pomembno presoditi, ali gre za izolirano dogajanje s prizadetostjo le celic rdeče vrste ali je anemija del širšega stanja, kot je pancitopenija (znižanje vseh vrst krvnih celic).
Anemije lahko razvrstimo na več načinov, vendar najpogosteje uporabljamo patofiziološko razvrstitev, ki upošteva mehanizme nastanka. Tako anemije razvrstimo v nekaj skupin: anemije zaradi motenj v eritropoezi (nezadostna tvorba rdečih krvnih celic glede na stopnjo anemije), anemije zaradi motenj v dozorevanju celic rdeče vrste in neučinkovite eritropoeze, anemije zaradi krvavitev in hemolitične anemije (razpad rdečih krvnih celic). Glede na povprečni volumen eritrocitov (MCV) opredelimo anemije kot mikrocitne (majhne celice), normocitne (normalne celice) in makrocitne (velike celice).
MCV in število retikulocitov (mladih rdečih krvnih celic) nam pomagata pri ugotavljanju diagnoze. Povišano število retikulocitov na primer ugotavljamo pri kronični izgubi krvi ali hemolizi, medtem ko znižano število kaže na motnje pri nastajanju eritrocitov.
Najpogostejši vzroki za nizko raven hemoglobina pri dojenčkih
Najpogostejša anemija v otroškem obdobju je anemija zaradi pomanjkanja železa, imenovana tudi mikrocitna ali sideropenična anemija. Posebej je pogosta v obdobjih intenzivne rasti, kar vključuje dojenčke, najstnike in mladostnike.
Obstaja več dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju anemije pri dojenčkih:
- Prenos železa med nosečnostjo: Če je nosečnica sama slabokrvna, se tudi otrok lahko rodi z manjšo zalogo železa. Največ železa plod dobi od matere v zadnjem mesecu nosečnosti. Zato je ključnega pomena, da ženske, ki zanosijo, od tretjega meseca do konca nosečnosti zaradi povečanih potreb jemljejo železo. Tako bodo njihovi otroci v prvih šestih mesecih življenja imeli dovolj železa za svoje potrebe.
- Večplodna nosečnost in nedonošenost: Dvojčki, trojčki ali nedonošenčki imajo pogosto manjšo zalogo železa ob rojstvu, saj si zaloge delijo ali pa se niso dovolj razvili v maternici.
- Nenadna rast v prvem letu življenja: V prvih mesecih življenja dojenček železo črpa iz svojih zalog. Ker je v prvem letu življenja rast otroka zelo hitra in intenzivna, dojenček okrog šestega meseca starosti že potrebuje dodaten vir železa. To je tudi obdobje, ko je treba otroku začeti dodajati hrano in v njo vključiti živila, bogata z železom.
- Prehrana:
- Materino mleko: V materinem mleku je sicer zelo malo železa, vendar ga dojenček maksimalno izkoristi.
- Prilagojeno mleko: Če mati ne doji, je treba dojenčku dajati prilagojeno mleko, obogateno z železom. Za otroke od šestega meseca starosti dalje je prilagojeno mleko že obogateno z železom.
- Dopolnilna hrana: Po dopolnjenem šestem mesecu življenja je treba dojenčkom dodajati živila, ki vsebujejo železo, predvsem zelenjavo in meso. Železo iz vseh vrst mesa se veliko bolje absorbira kot železo iz rastlinskih virov.
Prepoznavanje znakov in simptomov anemije pri dojenčku
Najvidnejši znak slabokrvnosti pri otroku je bledica kože. Vendar pa obstaja še nekaj značilnih pokazateljev, na katere morajo biti starši pozorni:
- Neješčiost: Anemični otroci so pogosto manj dovzetni za hrano.
- Utrujenost: Pogosto so bolj utrujeni in manj aktivni.
- Občutljivost na mraz: Lahko kažejo na povečano občutljivost na nižje temperature.
- Nervoznost in razdražljivost: Nekateri otroci so lahko bolj nemirni, jokavi ali trmasti.
- Spremembe na koži in nohtih: Ti so lahko lomljivi, na njih pa se pojavijo bele lise.
- Povečana dovzetnost za okužbe: Ker telesu primanjkuje železa, težje absorbira vitamine in minerale, ki so potrebni za zdrav razvoj. To posledično privede do tega, da je otrok bolj dovzeten za okužbe in večkrat zboleva za lažjimi oblikami okužb dihalnih poti. Telo tudi slabše izkoristi hranilne snovi.
Pomembno je poudariti, da pomanjkanje železa ne vpliva le na rdečo krvno sliko, ampak tudi na učno sposobnost, razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti, telesno kondicijo, razpoloženje, počutje, apetit in prebavo. Zato je zelo pomembno, da starši upoštevajo navodila svojega pediatra.
Anemija pri otrocih: Vse, kar morate vedeti
Diagnostika in zdravljenje anemije
Če obstaja sum, da je otrok anemičen, bo pediater najprej preveril njegovo krvno sliko. Na podlagi izvida bo ocenil ali raziskoval naprej, za kakšno vrsto slabokrvnosti gre. Pogosto se zgodi, da je anemija zaradi pomanjkanja železa. V takšnih primerih bo vaš pediater otroku predpisal nadomestno zdravljenje z železovim preparatom in vas naročil na kontrolo krvne slike čez približno 1 do 3 tedne, odvisno od stopnje anemije.
Zdravljenje anemije s pripravki, ki vsebujejo železo in nujno potrebne snovi, običajno traja nekaj mesecev. Izboljšanje krvne slike je lahko ob uporabi ustreznih dodatkov hitro, vendar pa je zdravljenje treba vseeno podaljšati, da se v telesu ustvarijo zadostne zaloge železa. Če do želene stopnje porasta hemoglobina in velikosti rdeče krvne celice ne bo prišlo, vas bo pediater napotil v hematološko ambulanto. Tam bodo ponovno pregledali krvno sliko in se odločili, ali vaš otrok potrebuje dodatne teste.
Nasveti za boljše vsrkavanje železa
Strokovnjaki staršem svetujejo, kako jemati železov preparat, da se bo dobro vsrkal. Načeloma se odsvetuje jemanje železovega preparata z mlekom ali mlečnimi izdelki, saj se takrat železo slabše vsrkava. Železo naj bi otrok vzel z nekaj kapljicami ali požirkom tekočine, ki vsebuje vitamin C, saj se tako lažje vsrka. Primeri takšnih tekočin so nekaj požirkov jabolčnega, pomarančnega ali limoninega soka.
Hrana, bogata z železom
K sreči obstaja veliko živil, ki vsebujejo železo in jih lahko vključimo v prehrano dojenčkov in otrok:
- Meso: Goveje meso je odličen vir železa, saj se železo iz mesa veliko bolje absorbira kot iz rastlinskih virov.
- Stročnice: Leča je bogata z železom.
- Oreščki in semena: Mandeljni vsebujejo železo.
- Zelenjava: Brokoli je dober vir železa.
- Sadje: Rozine, marelice, datlji, slive, jagode, borovnice, ribez in češnje vsebujejo železo.
- Drugo: Tudi jedilna čokolada vsebuje železo, kar je lahko vesela novica za malčke.
Pomembno je biti previden pri snoveh, ki zmanjšujejo absorpcijo železa, kot so nekateri tanini v čaju in kavi ter kalcij v mlečnih izdelkih. Zato je priporočljivo, da se hrana, bogata z železom, ne uživa hkrati z izdelki, ki zavirajo njegovo absorbcijo.
Od drugega leta starosti do pubertete rast ni več tako intenzivna, zato zadostuje že vnos železa z mešano prehrano. Vendar pa se stvari spet spremenijo v obdobju pubertete. Zelo pomembno je, da dekleta v puberteti zaužijejo zadostno količino železa zaradi nagle rasti in začetka menstruacije, ki lahko povzroči dodatno izgubo železa.
Skrb za zadostno količino železa v prehrani dojenčkov in otrok je ključnega pomena za njihovo zdravo rast in razvoj. Zavedanje o možnih vzrokih, zgodnje prepoznavanje simptomov in sodelovanje s pediatrom omogočajo učinkovito obvladovanje nizke ravni hemoglobina in zagotavljajo, da bodo otroci deležni vsega, kar potrebujejo za polno življenje.
tags: #nizek #hemoglobin #pri #dojencku