Dihanje je osnovna fiziološka potreba in nujna življenjska aktivnost, ki mora biti pravilna - skozi nos. Vendar pa se pri nekaterih dojenčkih in otrocih pojavlja dihanje skozi usta, kar lahko predstavlja resen zdravstveni problem z dolgoročnimi posledicami. Čeprav se zdi, da je to le nepomembna navada, lahko nepravilno dihanje vpliva na celoten razvoj otroka, njegovo zdravje in celo na družinsko dinamiko.
Kdaj dojenček začne dihati skozi usta?
Novorojenčki dihajo skoraj izključno skozi nos, razen če je njihov nosni prehod na kakršen koli način oviran. Pravzaprav majhni dojenčki - do približno 3. do 4. meseca starosti - še niso razvili refleksa za dihanje skozi usta. Mlajši dojenčki še nimajo sposobnosti za udobno dihanje skozi usta in rabijo nekaj časa, da se tega naučijo. Strukture, ki se nanašajo na dihalne poti dojenčka, so še vedno anatomsko nezrele. Dihanje skozi nos je pri dojenčku fizično lažje, zanj pa je potrebno manj energije. Starejši ko je dojenček, večja je možnost, da bo že znal dihati skozi usta, če bodo nosne poti blokirane. To se zgodi nekje po 6. mesecu starosti.

Vzroki za dihanje skozi usta
Dihanje skozi usta med spanjem se lahko razvije kot odgovor na neko vrsto blokade v zgornjih dihalnih poteh, kot je nos ali grlo. To je lahko posledica nečesa dokaj neškodljivega, na primer zamašenega nosu, zaradi prehlada ali alergij. Vendar pa obstaja več drugih dejavnikov, ki lahko privedejo do dihanja skozi usta:
- Zamašen nos: Najpogostejši vzrok, ki je lahko posledica prehlada, gripe, alergij, ali anatomskih nepravilnosti, kot je deviacija nosnega pretina.
- Priraščen jeziček (ankiloglosija): Kratka ali zategnjena podjezična resica lahko omejuje gibljivost jezika, kar onemogoča pravilen položaj jezika v mirovanju in posledično vpliva na razvoj čeljusti in dihalnih poti.
- Hipotonija mišičnega tonusa: Splošno zmanjšan mišični tonus lahko vpliva na položaj jezika in odprta usta.
- Povečana žrelnica (adenoidne vegetacije) in mandlji: Povečane žrelnice ali mandlji lahko ovirajo pretok zraka skozi nos in grlo. Starost od 3 - 9 let je bila namerno izbrana, ker je v tej starostni skupini najvišja pojavnost povečane žrelnice. Večina otrok v tej skupini je pokazala dihanje skozi usta kot klinično manifestacijo.
- Dihalna pota, ki so zaradi različnih vzrokov ogrožena: To lahko vključuje različne anomalije ali poškodbe.
- Navade: Dolgotrajna uporaba dude ali sesanje prsta lahko vpliva na položaj jezika in ust. Otrok ima ‘pravico’ dihati skozi nos. Vsebina na tem blogu je namenjena izključno informativnim in izobraževalnim namenom. Objave odražajo osebno strokovno mnenje avtorice ter povzemajo aktualne raziskave, izkušnje iz prakse in splošna spoznanja s področja zdravja, razvoja, nevroznanosti, gibanja, prehrane in dobrega počutja. Prispevki ne predstavljajo zdravstvenega nasveta, diagnoze ali zdravljenja ter ne morejo nadomestiti posveta z zdravnikom ali drugim ustrezno usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom. Vsak posameznik je edinstven, zato se lahko odzivi na opisane pristope razlikujejo. Dihanje je osnovna fiziološka potreba in nujna življenjska aktivnost in pomembno je, da je pravilno: skozi nos. Na zgornji sliki je jasno razvidno, kaj se je zgodilo, ko otrok diha skozi usta. Obraz je postal ožji in daljši, brada se je pomaknila nazaj, stanjša se tudi spodnja ustnica. Ko otrok diha skozi usta, preprečuje, da bi jezik počival na nebu. Jezik je izredno močna in aktivna mišica, ki oblikuje našo zgornjo in spodnjo čeljust, s tem pa oblikuje našo pomembno lobanjsko kost - maxillo. Če maxilla ni pravilno razvita, se morajo prilagoditi nosni pretin, celotna lobanja in posledično tudi možgani!
- Stres in anksioznost: Več kot je v življenju prisotnega stresa in strahu, bolj plitko dihamo in prehajamo z dihanja na nos na dihanje na usta. Takrat je tudi veliko bolj aktiven naš boj/beg stresni odziv, kar lahko pri dojenčkih in otrocih vodi do večjih težav pri uspavanju in pogostejšem nočnem prebujanju.
- Onesnažen zrak: V razvitih delih sveta je zaradi industrije, prometa in kajenja zrak mnogo bolj onesnažen - pogosti odzivi otrok so respiratorne okužbe in alergije, posledica pa še več dihanja na usta, ker čez nos ne gre.

Pomembnost dihanja skozi nos
Dihanje skozi nos ni le "pravilno", ampak je ključno za optimalno zdravje in razvoj. Nosne poti opravljajo več pomembnih funkcij:
- Prečiščevanje zraka: Glavno vlogo pri prečiščevanju zraka ima sluznica, ki je v nosnicah. Ta ujame prašne delce, bakterije in viruse ter jih tako preprečuje, da bi prodrli globlje v dihalne poti.
- Segrevanje in vlaženje zraka: Zrak, ki potuje skozi nos, se segreje na optimalno temperaturo, ki je bližja telesni, in se navlaži. Dnevno se skozi sluznico nosu izloči več kot pol litra tekočine, ki se porabi prav za vlažitev vdihanega zraka. Vlaženje zraka prav tako poteka skozi nosnici.
- Zaščita pred okužbami: Vlažen in ogret zrak manj draži pljuča, kar zmanjšuje tveganje za kašelj, bronhitis ali pljučnico.
Če otrok diha skozi usta, se zrak, ki pride do pljuč, ne prečisti, ne segreje in ne navlaži ustrezno. To poveča tveganje za okužbe dihalnih poti, suh kašelj, vneto grlo in suh nos.
Posledice dihanja skozi usta
Dihanje skozi usta, zlasti če postane kronično, ima lahko resne in dolgotrajne posledice na otrokov razvoj in zdravje:
- Motnje spanja: Dihanje skozi usta lahko povzroči hrupno dihanje, smrčanje in celo obstruktivno apnejo v spanju (OSA). OSA prizadene vse starostne skupine, vendar je redka pri donošenih dojenčkih in dojenčkih mlajših od 6. mesecev. Za motnje dihanja pri spanju je značilno dihanje z odprtimi usti, smrčanje in hrupno dihanje, ki se lahko kasneje v otroštvu ali odrasli dobi razvije v obstruktivno apnejo v spanju. Posledica nekakovostnega spanca so lahko glavoboli, bruksizem (škrtanje z zobmi), močenje postelje, pogostejši pojav nočnih mor in groz.
- Vpliv na razvoj obraza in čeljusti: Pravilna drža jezika v mirovanju ustvarja pritisk na nebo že v maternici in se nadaljuje v otroštvo. Posledica je, da se kosti neba razširijo in ustvarijo širok zobni lok in odprte dihalne poti. Ko je jezik na sredini ust, to lahko povzroči obokano ali mehurčasto nebo in s tem povezan odklon nosnega septuma z zožitijo nosne dihalne poti. Otroci zaradi zamašenega nosu glavo ponoči močno nagnejo nazaj in spijo z zelo odprtimi usti. Na ta način sicer lahko pridejo do zraka, ampak posledično se jim potem čeljust ne razvije pravilno. V odrasli dobi je potem vidna posledica tako imenovan ptičji obraz in prevelik jezik ter s tem smrčanje. Tako imenovan ptičji obraz zaznamujejo: dolg in ozek obraz, čeljusti se ne razvijejo ustrezno naprej, neustrezen položaj zob, povešena majhna brada, tanke ustnice, podočnjaki.
- Težave s koncentracijo in vedenjem: Slab spanec ponoči se izraža kot slabša koncentracija in razpoloženje čez dan, zmanjšajo se tudi druge kognitivne sposobnosti, otrok je bolj utrujen in razdražljiv. Otrok z OSA ima lahko težave s koncentracijo ali se obnaša drugače. Lahko se prebudijo iz spanja z občutkom utrujenosti, z glavobolom ali pa zavrnejo zajtrk. Možno je, da so otroci zaradi OSA napačno diagnosticirani z motnjami, kot je ADHD in vedno več se govori o tem, da je treba opraviti presejalni pregled za motnje spanja in po možnosti študije spanja, preden se otrokom predpiše zdravila za ADHD. Dihanje skozi usta lahko povzroči tudi povečano anksioznost pri otrocih in motnje vedenja in čustvovanja.
- Ustno zdravje: Dihanje na usta izsušuje ustno sluznico, zaradi česar se spremeni pH sline, ki se zniža. Slina postane kisla, zmanjša se njena varovalna vloga, to pa povzroča raztapljanje trde zobne substance. Dihanje skozi usta torej povzroči negativne posledice v ustni votlini, kot so suha usta, ki zmanjšajo količino sline in povzročijo, da se bakterije dlje zadržujejo na zobeh. Poveča se možnost za nastanek kariesa in vnetij v ustni votlini.
- Povečana nagnjenost k okužbam: Ker zrak ni ustrezno filtriran, otrok lažje zboli za respiratornimi okužbami, kot so vnetja žrela, mandljev in srednjega ušesa.
Izboljšaj svoje dihanje z dihalnimi vajami Breathing+
Kako očistiti nosnice dojenčku?
Ko je dojenček prehlajen in ne more dihati skozi nos, je pomembno ukrepati, da mu olajšamo dihanje:
- Ohranite mirnost: Pomembno je, da prevzamete nadzor, saj vam bo to pomagalo umiriti jokajočega otroka in zmanjšati stres.
- Preverite, ali je nos zamašen: Če dojenček poleg tega, da ne more dihati, tudi kašlja in sope, so lahko njegove dihalne poti ogrožene, zato je najbolje, da greste čim prej k zdravniku ali na urgenco. Če je otrok modrikast in se ne odziva, takoj pojdite na urgenco ali pokličite 112.
- Izpiranje s fiziološko raztopino ali morsko vodo: To pomaga "zmehčati" in razredčiti izcedek, ki nastaja v nosu, kar omogoči, da se lažje samodejno izloči. Priporočila glede pogostnosti uporabe so različna. Menim, da z uporabo fiziološke raztopine ni treba pretiravati, še posebno, če otrok ni prehlajen.
- Uporaba pare: V kopalnici odprite vročo vodo, da se ustvari para. Vodna para bo pomagala odpirati dihalne poti ter zmehčala gosto sluz, ki blokira nos. Prav tako bo zvok tekoče vode pomagal pomiriti otroka. Pomaga tudi pršilo za nos namenjeno dojenčkom. Velja pa previdnost pri uporabi pršila - ne uporabljajte ga, ko je dojenček v ležečem položaju, ampak naj ima glavo vsaj malo dvignjeno, še bolje pa je, če je v pokončnem ali sedečem položaju.
- Nosni aspirator: Po dobrih 5 - 10 minutah v kopalnici, lahko uporabite nosni aspirator, če ga imate. Ne uporabljajte ga prepogosto (največ trikrat dnevno).

Kako preprečiti dihanje skozi usta?
Preprečevanje in odpravljanje dihanja skozi usta zahteva celosten pristop in sodelovanje s strokovnjaki.
- Posvetovanje s strokovnjaki: Ključno je, da prepoznate, ali otrok zares nepravilno diha in nato naredite načrt za vzpostavitev pravilnega dihanja. Posvetujte se s strokovnjaki, kot so (holistični) zobozdravniki in ustni higieniki, pedontologi, ortodonti, pediatri, otorinolaringologi, logopedi, priznani kraniosakralni terapevti, osteopati.
- Odpravljanje vzrokov: Pravočasno odpravljajte vzroke za neustrezno dihanje (eden od vzrokov je lahko tudi priraščen jeziček!). Morebitni zdravstveni posegi, ki ovirajo otrokovo dihanje, morajo biti ustrezno obravnavani.
- Vaje za dihanje skozi nos: Otroka opominjajte, da vadi dihanje skozi nos čez dan. Meditacijske tehnike namreč delujejo na principu dihanja in učijo pravilnega dihanja. Vse tehnike predvidevajo dihanje skozi nos.
- Pravilna drža jezika: Znanstveno je dokazano, da dihanje na usta izsušuje ustno sluznico, zaradi česar se spremeni pH sline, ki se zniža. Slina postane kisla, zmanjša se njena varovalna vloga, to pa povzroča raztapljanje trde zobne substance. Dihanje skozi usta torej povzroči negativne posledice v ustni votlini. Po besedah doktorice dentalne medicine Mijovičeve so razvade pogost vzrok za nastanek ortodontskih nepravilnosti in najpogostejša razvada pri današnjih otrocih je drža odprtih ust in s tem dihanje na usta. Otrok pravilno diha na nos in ima (razen pri govoru in hranjenju) normalno zaprta usta. Če se taka stanja ponavljajo, lahko dihanje na usta in drža odprtih ust postaneta razvadi. Objektivne razloge, ki onemogočajo dihanje na nos, mora obravnavati specialist za ušesa, nos in grlo, razvado pa mora otrok s pomočjo staršev premagati sam. Drža zaprtih ust in dihanje na nos sta predpogoja za normalen razvoj zob in čeljusti.
- Izogibanje pretirani uporabi dude: Pretirana uporaba dude ali dolgotrajno sesanje prsta vodi do tega, da jeziček otroka leži na sredini ust.
- Vlažilec zraka: V sobo postavite vlažilec zraka, da preprečite izsušitev ust. Priporočam kakovosten vlažilec zraka.
- Holistični pristop: Če ste bili v družini že obravnavani zaradi določenih izzivov, ki so botrovali, da je vaš dojenček dihal skozi usta, kot je recimo priraščen jeziček, potem odstranitev žrelnice in mandljev in vaš dojenček ali otrok še vedno diha na usta, priporočam holističen pristop k temu izzivu s pomočjo manualnih tehnik, kot so Kraniosakralna terapija ali Bownova terapija in izvajanje vaj Miofunkcionalne terapije.
- Telesna aktivnost: Najboljše se dihanje uredi samo po sebi, če je človek zadosti telesno dejaven. Ob naporu človek, brez zavestnega zaznavanja, bolj diha. Dihalne mišice se sprostijo. Če nekoga vse tišči v prsnem košu, bo pri telesni dejavnosti ta tesnoba popustila. To, da so ljudje čim bolj dejavni, je najboljše navodilo za tiste, ki imajo zdrava pljuča.
Primer iz prakse
Zgodba o sinu, ki je bil pri treh letih obravnavan pri ORL specialistu zaradi povečane žrelnice, ponazarja, kako lahko dihanje skozi usta vpliva na otrokov razvoj in družinsko življenje. Sin je zaradi povečane žrelnice in posledično dihanja skozi usta, slabega spanja in drugih težav postal naporen, hiperaktiven, z zelo pogostimi izbruhi. Vse to je vplivalo na starše in družinsko dinamiko. Po posvetovanju z ORL specialistom, kirurgom in zobozdravnico ter uvedbi določenih ukrepov, je sin postal drug človek in kot družina so "dobesedno zadihali". Starši poudarjajo, da je bil sin pogosto označen kot razvajen ali nemogoč, v resnici pa je bil kronično neprespan. Ta izkušnja je namenjena prepoznavanju znakov, ki potrebujejo specialistično obravnavo.
Zavedanje o pomembnosti pravilnega dihanja skozi nos in zgodnje prepoznavanje ter obravnava morebitnih težav lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja otrok in celotnih družin.
