Do kdaj dojiti: Naravna potreba ali družbena norma?

Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj je to njegova prva izkušnja bivanja v odnosu. To pomeni, da se dojenček prek dojenja uči, kaj pomeni biti z drugim človekom. Ker je človek na drugi strani v primeru dojenja njegova mati, ki ga ima čisto instinktivno neskončno rada, se prek dojenja dojenček tudi uči, kako je videti ljubezen. Ker se dojenčki rodijo z nedokončanimi možgani in se ti v času zgodnjega otroštva intenzivno razvijajo, se ti podatki, ki jih dojenčku daje dojenje, dobesedno vpišejo v njegove možgane. To, kar dojenje dojenčku podari, zaradi te zakonitosti razvoja otrokovih možganov, ostane z njim vse življenje.

Mati, ki doji novorojenčka

Svetovni teden dojenja in pomen podpore

Med 1. in 7. avgustom obeležujemo svetovni teden dojenja, ki je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action - WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Nekateri ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni. Dojenje prinaša nešteto prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. Če mati iz različnih razlogov ne more ali ne želi dojiti ali pa dojenje ni mogoče zaradi razlogov pri otroku, bo pediater v porodnišnici ali otrokov izbrani pediater svetoval glede hranjenja dojenčka z industrijsko pripravljenim nadomestkom za materino mleko. Namesto izraza industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko uporabljamo naslednje izraze: mlečna formula (ta izraz se uporablja tudi v pravno-formalnih besedilih), mlečni pripravek, adaptirano mleko.

V Sloveniji matere po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do enournega odmora za dojenje, če otroka po vrnitvi na delovno mesto še dojijo, do zaključka njegovega 18 meseca. Pravica velja za matere, ki delajo polni delovni čas. Potrdilo, da se otrok še doji, izda izbrani otrokov pediater na posebnem obrazcu. O tem, da boste uveljavljali pravico do koriščenja odmora za dojenje med delovnim časom, pravočasno obvestite svojega delodajalca. Uveljavljate lahko tudi pravico do skrajšanega delovnega časa. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima eden od staršev, ki neguje in varuje enega otroka do tretjega leta starosti oziroma najmanj dva otroka do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (upravičenec mora delati najmanj 20 ur na teden). Krajši delovni čas zaradi varstva otroka lahko po novem koristita oba starša hkrati, vendar pri tem ne smeta preseči plačila prispevkov za več kot 20 ur tedensko. Da bi pravico do skrajšanega delovnega časa uveljavljali, je potreben dogovor z delodajalcem, pomembna je tudi pravočasna oddaja Vloge za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva.

Kot poudarja dr. Zalka Drglin, si v Sloveniji prizadevamo za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in prehranjevanje otrok s sveže pripravljeno pestro mešano lokalno pridelano hrano. Našteto prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenja izpostavljamo pomen očetove podpore dojenju. Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da mati naj novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Izključno naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Na srečo se v Sloveniji kultura dojenja ni povsem izgubila. Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.

Kaj pomeni izključno dojenje?

Izključno dojenje pomeni, da dojenček uživa samo materino mleko in nobene druge tekočine ali čvrste hrane, niti vode, razen kapljic, ki jih predpiše zdravnik. Svetovna zdravstvena organizacija v prvih šestih mesecih priporoča izključno dojenje. V tem obdobju dojenček s samo materinim mlekom dobi vse potrebne hranilne snovi in energijo za rast in razvoj. Materino mleko je namreč edinstvena biološka tekočina, ki se skozi čas spreminja glede na potrebe dojenčka. Vsebuje beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine, minerale, encime ter vitalna protitelesa, ki ščitijo dojenčka pred okužbami.

Grafikon s sestavo materinega mleka

Blagodejni vplivi materinega mleka na otroka

Na otrokove možgane blagodejno vpliva že samo materino mleko. Bogato je z omega-3-maščobnimi kislinami, ki dokazano vplivajo na kvaliteten razvoj možganskih celic. Prav tako materino mleko vsebuje kazomorfine, naravne opioide. Zaradi prisotnosti teh substanc dojenje dojenčke in malčke tako učinkovito pomiri. Hkrati pa takojšnja pomiritev, ki jo dojenje nudi dojenčku, njegove možgane uči robustnega odziva na stres. Dojenje in umirjanje z dojenjem torej nikakor ni razvajanje, ampak je na nek način trening možganov, da se naučijo učinkovitega odziva na stres. Posledice tega so vidne vse življenje, saj je bilo na primer s študijami dokazano, da imajo dalj časa dojeni otroci celo otroštvo manj vedenjskih težav, ta učinek pa je opažen tudi takrat, ko ti otroci postanejo odrasli. Pri tem je pomembno povedati tudi, da je učinek toliko večji, kolikor je bilo dojenje daljše.

Materino mleko vsebuje nekatere aminokisline (na primer tavrin), maščobne kisline (na primer arahidonska in dokadeksaemična kislina), ki so potrebne za razvoj osrednjega živčevja. Velik delež laktoze omogoča optimalni razvoj naglo rastočih človekovih možganov. Delež vitaminov v materinem mleku je odvisen od materine prehrane. Ugotavljajo, da dojenje samo po sebi izboljšuje odnos med materjo in otrokom. Dojenje je pomembno pri izgradnji psihološke povezave med materjo in otrokom, pri čemer se vedenje navezanosti razvije neodvisno od hrane same, vendar odvisno od stika, ki pri tem nastane.

Otrok, ki je bil dojen, ima še v otroštvu dokazano manj bolezni zgornjih dihal in gastrointestinalnega trakta. Prav tako dojenje zmanjša obolevnost za alergijami in diabetesom še vsaj do adolescence. Za čas dojenja otroka materino mleko ščiti pred mnogimi okužbami, prav tako pa v primeru bolezni dojeni otroci le-te lažje prenašajo. Četudi zavračajo hrano in pijačo, se dojeni otroci v času bolezni povečini še vedno radi dojijo in je dokazano pri njih veliko manj hospitalizacij zaradi dehidracije.

Diagram razvoja možganov otroka

Dojenje skozi čas: Od opuščanja do ponovnega odkrivanja

Dojenje so v 20. stoletju opuščali zaradi različnih razlogov, med drugim tudi zato, ker se je začela industrijska proizvodnja nadomestkov materinega mleka, podprta z močno promocijo. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Najnovejše ugotovitve potrjujejo predhodne ugotovitve, da ima dojenje številne prednosti za otroka in mater, ne glede na socialno-ekonomski položaj, pa tudi za družbo in okolje. Dokazano ima dojenje koristne vplive na zdravje dojenčka, ki segajo v odraslost.

Spremenilo se je predvsem to, da je danes dojenja več. Dejstvo je, da je bilo dojenja mnogo manj že samo 1 generacijo nazaj. Takrat so celo nekateri pediatri priporočali hranjenje z adaptiranim mlekom, češ da je boljše od dojenja. Seveda pa vsaka mama hoče le najboljše za svojega otroka in naše mame niso dojile, ker niso vedele, da lahko dojijo in da je materino mleko boljše od umetnega. Iz tega razloga mame poročajo o tem, da jih starejša generacija pri dojenju pogosto ne razume. Veliko je (dobronamernih) nasvetov, da naj otroka ne dojijo ves čas, da zagotovo nimajo mleka, ker otrok pogosto zahteva dojenje in podobno. Takšna stališča so posledica nepoznavanja dojenja in odraz pomanjkanja podpore, ki so ga bile te ženske same deležne.

Trendi glede dojenja na prelomu stoletja so se zopet obrnili v pozitivno smer. Izključno z dojenjem lahko ima dojenček v starosti do četrtega oziroma šestega meseca starosti zagotovljene vse potrebe po hranilih in energiji.

Do kdaj dojiti? Različna stališča in priporočila

Dobro je dojiti dokler to ustreza mami in otroku. Za otroka je dojenje razvojna potreba, ki jo sami od sebe prerastejo, povečini tam med tretjim in četrtim letom. Takrat se zaključi tudi ena najpomembnejših etap v razvoju možganov. Nekateri seveda dojenje opustijo prej in nekateri tudi kasneje.

Naloga mater je, da skušajo otrokovi potrebi po dojenju po najboljših močeh slediti. Pogosto slišimo v javnosti mnenje, da je dojenje po prvem letu nekakšna patološka potreba mater. Žal celo nekateri strokovnjaki trdijo tako. Vendar pa je dojenčka v dojenje nemogoče prisiliti - to zagotovo razume vsaka mama, ki je kdaj doživela dojiljsko stavko ali pa kreganje na dojki in pa vsak starš, ki je kdaj izkusil moč otroške besede »Ne«.

Za mame je dojenje po ritmu otroka lahko zelo naporno, zlasti v obdobju poskokov rasti in v primeru nočnega dojenja. Pomembno je, da je okolica do mame naklonjena in ji pomaga. To pomeni, da mame takrat, ko ji dojenje predstavlja izziv, nikakor ne smemo grajati, češ da je itak sama razvadila svojega otroka in da naj že enkrat naredi red. Veliko bolj smiselno je, da ji namenimo kakšno spodbudno besedo ter ji na primer pospravimo stanovanje, prinesemo kak posladek (ali poslanek) in skuhamo kavo. Ko mama začuti, da bi rada zaključila z dojenjem, tudi potrebuje podporo. Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tega namreč nikoli ne naredi, ker ne bi želela dojiti, ampak ker enostavno ne zmore več tempa, ki ga narekuje otrokova potreba po dojenju. Zato je pomembno, da k njej pristopimo z razumevanjem in pomočjo pri tem, da dojenje spravi v zanjo bolj obvladljive okvirje.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Združenje kanadskih pediatrov priporočata izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljevanje do dopolnjenega drugega leta starosti in dlje, dokler to materi in otroku ustreza. Predolgo dojenje ne obstaja, znana pa so tveganja (pre)zgodnjega odstavljanja za otrokovo in materino zdravje. Odstavljanje pred starostjo 3 let je povezano z večjo pogostostjo obolevnosti in umrljivosti. Nekateri menijo, da po določeni starosti otroka materino mleko nima več vrednosti, kar nikakor ne drži! Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos. Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. Dojenje ni samo materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo na izključno dojenje. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja ponovno poveže z materjo. Nekateri menijo, da so otroci, ki se dojijo po prvem letu, bolj odvisni od matere. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, saj se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen.

Ovire in podpora dojenju

Dojenje se pogosto jemlje kot samoumevno žensko dejavnost; nekateri ga celo pojmujejo kot materino dolžnost. Od žensk se nemalokrat pričakuje, da bodo svoje dojenčke dojile ne glede na okoliščine in njihove osebne izbire. Spomnimo da, za dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. S sodelovanjem pri negi dojenčka in ljubečim odnosom je doječi materi v veliko podporo oče otroka. Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, njegovo rast in razvoj tudi na področju dojenja in prehrane dojenčkov. Ukrepi za pomoč in podporo dojenju pomenijo delovanje na različnih področjih in ravneh, vključno s prepoznavanje posameznih ovir in njihovo odstranitvijo. Na ravni posameznice, ožjega in širšega okolja in družbe ter kulture obstajajo ovire dojenju, kot so na primer pomanjkljive ali napačne informacije, znanja in spretnosti, osebnostne lastnosti, kot sta sramežljivost ali pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, dolžnosti skrbi za druge bližnje, časovne ovire, pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi, ki ne podpirajo fizioloških procesov ali jih motijo z nepotrebnimi ukrepi in posegi, kulturna pričakovanja, da naj bo dojenje »nevidna« in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor. Ovira nadaljevanju dojenja po vrnitvi na delovno mesto so neznanje in nerazumevanje potreb doječega para, pomanjkljivi prostorski pogoji, vzdušje, nenaklonjena usklajevanju dela in družinskega življenja, podcenjevanje pomena dojenja.

V Severni Ameriki in večini Evrope javnost prsi dojema večinoma zgolj v seksualnem kontekstu, zato sklepa, da je uživanje v dojenju lahko samo spolne narave, spolni užitek z malčkom pa je nekaj nesprejemljivega, sprevrženega. Kako naj dojenje postane norma, če je nevidno? V kulturah, kjer je dojenje norma, nimajo kotičkov za dojenje, saj je dojenje del vsakdanjega življenja. Na osnovi zbranih dejstev lahko sklepamo, da dojenje v Sloveniji ni norma. Zdravstveni delavci bi morali jasno izražati svojo podporo dojenju, znati odgovoriti na njena vprašanja o dojenju in spodbujati druge družinske člane, naj podprejo doječo mater.

Vztrajnost in pravilna tehnika dojenja

Najpogostejše vprašanje, s katerim se mame srečujejo je, zakaj moj otrok joka. Odgovorov oziroma hipotez je potem veliko. Nekateri jok pripisujejo pomanjkanju mleka, premočnemu mleku, vodenemu mleku, … Pri tem je zanimivo, da imamo vedno ideje, ki potrjujejo stališče, da ženski nekaj manjka, da njeno telo ni zmožno ustvariti nekaj tako fenomenalnega kot je materino mleko in da njeno naročje ne more biti dovolj dobro za njenega otroka. Zdi se tudi, kot da jok ne sme obstajati. V resnici pa s samim jokom ni nič narobe, ključno je samo, da z otrokom poiščemo takšen stik, ki ta jok pomiri. Za otroka, ki se doji, je najučinkovitejše, če je ta stik speljan prek dojenja.

Kot družba smo nepotrpežljivi in ves čas hitimo, kar se zelo hitro pokaže tudi pri povsem naravnih stvareh, kot je dojenje. Veliko mamic po porodu predvideva, da bo dojenje takoj steklo in se bo dojenček takoj prisesal. Kako pa mamica ve, da je dojenček pravilno pristavljen? Tako, da dojenček odpre usta in z zgornjo in spodnjo ustnico lepo objame bradavico dojke in del kolobarja (odvisno od velikosti dojk in samih ust dojenčka) na način, da sta ustnici obrnjeni navzven. Če odmaknemo spodnjo ustnico se lepo vidi, kako z jezikom objema dojko in ima jeziček zavit v obliki žleba. Poleg tega se sliši goltanje mleka, ne le sesanja. Otrok torej sesa in nato pogoltne mleko, ko so usta dovolj polna. Ob tem velja omeniti, da je lahko dojenje prvih 14 dni, dokler se bradavice ne utrdijo, za mamico nekoliko neprijetno. A le na samem začetku podoja, ko se otrok prisesa in naredi vakuum.

Enako kot pristavljanje je po koncu vsakega podoja pomembno tudi pravilno odstavljanje. Veliko mamic nepravilno odstavi otroka na način, da ga dobesedno odtrga z dojke ali se izmakne, ko je otrok še prisesan in tvori vakuum. In tako lahko pride do resnih poškodb bradavic.

Zaključek: Dojenje kot individualna in družbena vrednota

Materino mleko že tisočletja predstavlja pomemben vir prehranskih snovi dojenčkov, a dojenje kljub temu ostaja tematika, ki tudi danes sproža številne polemike. Strokovnjaki so si enotni, materino mleko je najboljša hrana za dojenčka. Dojenje predstavlja naravni način prehranjevanja doječih otrok in skrbi za njihovo rast ter razvoj. Dojenje pa še zdaleč ni zgolj hranjenje, temveč tudi pomembna pot vzpostavljanja in negovanja odnosa med materjo in dojenčkom. Materina bližina namreč novorojenčku daje občutek varnosti, vez pa se vzpostavi že takoj po rojstvu. »Dojenje je samo po sebi vsekakor pozitivna stvar. Ob dojenju se sproščajo različni hormoni in endorfini, ki mamico in dojenčka spravljajo v pozitivno počutje, ju pomirjajo in tudi povezujejo. Pogosto jih pestijo strahovi: ali bodo prepoznale otrokove potrebe in ugotoviti, kaj v določenem trenutku potrebuje, kako bodo vedele, ali je otrok sit, ali je njihovo mleko res dovolj dobro ipd. Vso to paleto čustev, ki jih doživlja mati, otrok nezavedno vsrkava vase. Spodbuden vpliv na matere imajo pozitiven in čuteč odnos zdravstvenega osebja, njihovih lastnih mater, partnerjev … in tudi okolice, ki ima še vedno prepogosto glede dojenja neprimerne pripombe in čudaška prepričanja. Bolj tekoče in sproščeno kot lahko postane dojenje, večji vzajemni užitek omogoča,« zatrjuje doc. dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije, ki zagovarja tezo, da naj vsaka mati sama presodi, do kdaj je dojenje tako zanjo kot tudi dojenčka optimalno.

Izbor kratkih besedil za čas nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva smo oblikovali v vodnik Pričakujemo dojenčka. NIJZ. 2023. Svetovni teden dojenja 2023. Dojenje pomeni naravno hranjenje dojenčka z materinim mlekom, pri čemer dojenček sesa mleko iz materine dojke. Dojenje je najbolj naravna in optimalna oblika hranjenja dojenčka, ki omogoča njegovo zdravo rast in razvoj.

tags: #do #kdaj #izkljucno #dojiti

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.