Prezgodnji porod predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov, ki prispevajo k perinatalni obolevnosti in umrljivosti. Pojavi se, ko pride zaradi krčenja maternice do odprtja materničnega vratu po 20. tednu nosečnosti in pred 37. tednom. V tem primeru lahko ženska rodi nedonošenčka. Prezgodnji porod je intenzivno krčenje materničnih mišic, ki ga občutimo precej pred 37. tednom nosečnosti. Morda porod ne nastopi takoj, vendar taka situacija zahteva nujno zdravniško pomoč.
Vzroki in dejavniki tveganja za prezgodnji porod
Vzrokov za prezgodnji porod je več. Eden od teh vzrokov je insuficientno maternično ustje, kar pomeni, da maternično ustje ni dovolj močno, da bi zadržalo nosečnost. Neposredno lahko vemo, da nosečnici grozi prezgodnji porod, iz njenih anamnestičnih podatkov, ki jih pove, vendar ti niso vedno zelo specifični. Najpogosteje nosečnica poroča o bolečinah v križu, bolečinah v spodnjem delu trebuha, občutku tiščanja navzdol ali o izcedku. Ti znaki niso zelo specifični, zato je ključnega pomena ocena stanja materničnega vratu z vaginalno ultrazvočno preiskavo, s katero izmerimo njegovo dolžino in morebitno lijakasto obliko.
Novejša dognanja kažejo, da ročni pregled v nosečnosti ne daje pomembnih informacij o grožnji prezgodnjega poroda, preden maternični vrat ni toliko odprt, da bi ga videli tudi brez otipa. Zato se nekateri ginekologi poslužujejo tipanja šele takrat, ko je porod neizogiben ali celo zaželen dogodek.
Diagnostika in ocena tveganja
Krajši kot je maternični vrat, večja je verjetnost za prezgodnji porod. Pomembno je tudi, v katerem tednu nosečnosti se meri njegova dolžina. Klasično se meri od 20. do 24. tedna nosečnosti. Če je maternični vrat pri prvorodki krajši od 15 mm, lahko rečemo, da obstaja velika verjetnost za prezgodnji porod. Pri dvojčkih je ta mera bolj okvirna, saj kritična dolžina materničnega vratu znaša približno 25 mm. Velja pa, da krajši maternični vrat lahko povzroči prezgodnji porod, verjetnost pa se z dolžino materničnega vratu zmanjšuje.
Sama nosečnica ne more vedeti, da ima prekratek maternični vrat, zato je to metoda, ki jo opravi ginekolog, idealno pri vseh nosečnicah v obdobju od 20. do 24. tedna nosečnosti, in se vpiše v knjižico nosečnice. Ob podobnih težavah se ponovno izmeri dolžina materničnega vratu, da opazujemo časovni trend krajšanja in tako sklepamo, kaj se dejansko dogaja.
V enem od primerov je bila nosečnica v 30. tednu nosečnosti, ko ji je ginekologinja izmerila skrajšan maternični vrat (29 mm) in je otrokova glavica ležala izredno nizko. Kljub temu, da je bila dolžina 29 mm za ta čas nosečnosti povsem normalna, je ginekologinja zaradi nizkega položaja glavice predpisala strogo mirovanje, brez spolnih odnosov in drugih telesnih aktivnosti, z utemeljitvijo, da bo zelo verjetno rodila pred rokom. Strokovnjaki so v takih primerih pogosto mnenja, da takšne napovedi povzročajo nepotrebno nervozo in strah pri nosečnicah, saj statistično gledano večina nosečnic s podobnimi stanji ne rodi prezgodaj.
Možnosti zdravljenja in obvladovanja
Zdravnik se bo po najboljših močeh trudil preprečiti zgodnje rojstvo otroka. Prezgodnji porod je mogoče začasno ustaviti.
Tokoliza
Prezgodnje rojstvo otroka lahko odložimo ali poskušamo odložiti s tokolizo. S tem pridobljen čas podaljšane nosečnosti izkoristimo za dajanje kortikosteroidov materi. Ti pospešijo zorenje plodovih pljuč in nastajanje surfaktanta, kar zmanjša obolevnost in umrljivost prezgodaj rojenih otrok. Kot tokolitika se najpogosteje uporabljata agonist beta ritodrin in magnezijev sulfat. V obravnavo so vključeni tudi novejši ali nekdaj uporabljeni tokolitiki.
Kortikosteroidi
Kortikosteroidi lahko pomagajo pri spodbujanju zrelosti pljuč vašega otroka. Odmerek kortikosteroidov pri 24 tednih nosečnosti je zelo zgoden. Če bi do prezgodnjega poroda prišlo denimo pri 30 tednih, bi bilo morda potrebno odmerek ponoviti, saj bi učinek prejšnjega že zdavnaj izzvenel. Ponovitev odmerka pa ni več tako brez pričakovanih tveganj stranskih učinkov, kot velja za enkraten odmerek.
Uporaba kortikosteroidov z namenom pospešiti dozorevanje plodovih pljuč lahko vpliva na nekatere parametre, kot so končna telesna višina, končna telesna teža, končna velikost organov, zmogljivost pljuč, ledvic in srca. Vendar pa je to težko meriti. Nekatere raziskave na tkivih umrlih oseb so sicer ugotovile, da imajo osebe, izpostavljene kortikosteroidom v maternici, manj osnovnih organelov, ki zagotavljajo funkcijo (pljuča manj alveolov, ledvice manj nefronov, srce manj mišične mase). To bi lahko bilo posledica dejstva, da ukrepi, ki pospešujejo dozorevanje katerekoli življenjske oblike, avtomatično ustavljajo njeno rast.
Kirurško zaprtje materničnega vratu (Cerkljaža)
Zdravnik lahko priporoči kirurško zaprtje materničnega vratu s tesnim šivanjem odprtine, kar imenujemo cerklaža materničnega vratu. Morda vam bodo svetovali tedenske hormonske injekcije ali cerklažo kot preventivni ukrep. Če nosečnost ne uspe, bo v naslednji nosečnosti potrebna cerklaža.
Mirovanje
Ni znanstvenih dokazov, da bi počivanje kakorkoli koristilo pri grozečem prezgodnjem porodu, razen ko je maternični vrat že odprt in so plodovi ovoji izpostavljeni nožničnemu okolju. Do takrat mirovanje praktično nima pomena. Vendar pa nekatere nosečnice poročajo o občutku bolečine v predelu pod popkom, posebej ob vstajanju ali premikanju, kar lahko nakazuje na potrebo po počivanju.
Presejalni testi materničnega vratu: kako se izvaja | NHS
Primeri iz prakse
V enem od primerov je bila nosečnica v 24. tednu nosečnosti sprejeta v porodnišnico zaradi grozečega prezgodnjega poroda in krajšanja materničnega vratu. Po vaginalnem pregledu in ročnem tipanju materničnega vratu je njena ginekologinja ocenila, da je maternični vrat skrajšan (24 mm) in da se morda že malo odpira. Prejela je maturacijsko terapijo s kortikosteroidi (Flosteron) in spazmolitike, po katerih so krči v spodnjem delu trebuha izzveneli. Po odpustu je še vedno čutila bolečine v predelu pod popkom, ki so se pojavljale ob premikanju. Ocenila je, da je dolžina materničnega vratu (24 mm) za to dobo gestacije še vedno v mejah normale, vendar je bila zaradi izjav zdravnikov v porodnišnici zelo prestrašena.
V drugem primeru, v 32. tednu nosečnosti, je bila nosečnica sprejeta v porodnišnico zaradi grozečega prezgodnjega poroda, saj se je plod spustil čisto dol in pritiskal na maternični vrat, ki se je zaradi tega začel krajšati. Ob sprejemu je bil dolg 2 cm, teden dni kasneje pa le še 1 cm. Prejela je dve injekciji kortikosteroidov. Po odpustu ji je bilo svetovano počivanje. V zadnjem tednu je dvakrat občutila bolečino v trebuhu, ki je bila podobna močnemu menstrualnemu krču, trebuh pa je bil trd kot kamen. Pojavljale so se ji tudi skoraj stalne bolečine v trebuhu. Spraševala se je, kako hitro se lahko skrajša maternični vrat, ali se ob doseganju minimuma obvezno izloči čep, ali je možno imeti en popadek in nato več dni nič več, kako hitro se popadki stopnjujejo, ali mora res čakati na popadke in šele nato v porodnišnico, kako pomembna je teža pri nedonošenčku in na podlagi česa se ocenjuje razvitost ploda. Ginekolog ji je napovedal, da bo zagotovo rodila prezgodaj. Strokovnjaki so ji svetovali, da prezgodnji porod po 34. tednu v terciarnem centru ni več prezgodnji porod, ki bi otroka ogrožal.
Dolgotrajno bivanje v porodnišnici in zgodnji odpusti
V zadnjem obdobju je opaziti trend k skrajševanju bivanja mater in novorojenčkov v porodnišnici po porodu. Večinoma so bili razlogi za ponovni sprejem novorojenčkov hiperbilirubinemija, dehidracija, izguba teže ali slabo napredovanje. Po drugi strani pa so raziskave pokazale, da so poleg stopnje bolezni novorojenčka za ponovni sprejem pomembni tudi drugi dejavniki, predvsem socialne narave, kot so starost matere, njen zaposlitveni in zakonski status ter število prejšnjih porodov. Zgodnji odpust po porodu postaja vse bolj pogost, zato postaja vse pomembnejša tudi poporodna obravnava otročnice in novorojenčka na domu.
Pravice nosečnic in staršev
Delavci imajo med nosečnostjo in starševstvom pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. V Ustav RS je določeno, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Najpomembnejše pravice nosečnic in staršev so v slovenski zakonodaji opredeljene v Zakonu RS o delovnih razmerjih in Zakonu RS o starševskem varstvu in družinskih razmerjih. Namen posebnega delovnopravnega varstva, povezanega s starševstvom, je, da delavkam in delavcem omogoči ustrezno usklajevanje njihovih poklicnih in družinskih obveznosti ter jim zagotovi potrebno posebno varstvo. Za uspešen prehod iz fetalnega v neonatalni živelj so pomembne velike srčno-žilne prilagoditve, pri čemer je včasih potrebna pomoč z umetnim predihavanjem.
Zaključek
Prezgodnji porod je resna skrb, ki lahko vpliva na otrokovo zdravje in razvoj. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja, ustrezna diagnostika in pravočasno ukrepanje lahko bistveno izboljšajo izid nosečnosti. Pomembno je, da nosečnice sodelujejo s svojim zdravnikom, postavljajo vprašanja in sledijo njegovim navodilom. Čeprav je strah pred prezgodnjim porodom upravičen, je pomembno ohraniti mir in zaupati v sodobne medicinske prakse, ki lahko pomagajo zagotoviti čim boljši izid za mater in otroka.
tags: #grozec #prezgodnji #porod