Moška plodnost je tema, ki pogosto ostaja v senci ženskega reproduktivnega zdravja, kljub dejstvu, da je sposobnost moškega, da zaplodi otroka, ključni element pri načrtovanju družine. Medtem ko se pari, ki po 12 mesecih rednih, nezaščitenih spolnih odnosov ne zanostijo, obravnavajo kot neplodne, pri čemer se pričnejo ugotavljati vzroki neplodnosti, v skoraj polovici primerov ti vzroki ležijo na strani moških. Kljub temu v populaciji še vedno prevladuje prepričanje, da je plodnost izključno stvar ženske. Ta napačna predstava lahko vodi v nepotrebno obtoževanje in obremenjevanje žensk ter zakriva pomembne vidike moškega reproduktivnega zdravja, ki so še posebej relevantni v poznejših letih. Strokovnjaki opozarjajo, da moški po 50. letu pogosto spregledajo pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo plodnost, in se zanašajo na prepričanje, da njihova plodnost ostaja stabilna skozi vse življenje. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ne drži. Kot navaja Express, ki je analiziral najnovejše podatke, se kakovost moške plodnosti začne zmanjševati precej prej, kot večina pričakuje.
Zmanjševanje kakovosti semenčic po 35. letu: Nepričakovani upad
Strokovnjakinja Josephine Smith, ki deluje kot svetovalka na področju prehranskih dopolnil, poudarja, da se moška plodnost začne opazno zmanjševati že v srednjih tridesetih letih, kar je v nasprotju z razširjenim mitom o neomejeni moški reproduktivni sposobnosti. Raziskave, ki so zajele več kot 450.000 rojstev, so pokazale jasen trend: moška plodnost začne upadati že med 35. in 39. letom starosti. Kot poroča omenjeni zdravstveni portal, se ta upad nadaljuje v vsakem naslednjem starostnem obdobju. Pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) se to kaže še izraziteje, saj so moški po 51. letu bistveno manj pogosto dosegli parametre, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija za zdravo semensko tekočino. Klinični izidi, kot je uspešnost nosečnosti, so se prav tako zmanjševali z naraščajočo starostjo moških.
Zakaj tehnologija ne more izničiti vpliva starosti
Čeprav se mnogi zanašajo na napredek reproduktivne medicine, strokovnjaki opozarjajo, da tehnologija ne more v celoti nadomestiti bioloških sprememb, ki nastanejo s staranjem. Analiza skoraj 5.000 postopkov oploditve je pokazala, da je starost moškega pomemben dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopka, ne glede na uporabljeno tehnologijo. Kot piše zdravstveni portal, je starost povezana z večjo verjetnostjo poškodovane DNK v semenčicah, kar dodatno zmanjšuje možnosti za uspešno zanositev. Vzrok za to je, da starejši moški pogosto proizvajajo spermije z večjo količino poškodovane DNK. Ti mehanizmi, ki so sicer odgovorni za popravljanje napak v DNK semenčic, s starostjo postajajo manj učinkoviti. Posledično se poveča tveganje za spontani splav in rojstvo otroka z genetskimi okvarami. Strokovnjaki poudarjajo, da se z leti ne le zmanjšuje kvaliteta sperme, temveč se poveča tudi tveganje, da se bodo nekatere genetske okvare prenesle na otroka.
Življenjski slog kot ključni dejavnik za ohranjanje plodnosti
Strokovnjaki priporočajo, da moški, ki načrtujejo očetovstvo, posebno pozornost namenijo prehrani. Za kakovost semenčic je pomemben vnos antioksidantov, maščobnih kislin omega-3 ter vitaminov in mineralov, kot so cink, selen, folat, vitamin C in vitamin D. Ti hranilni elementi sodelujejo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, ki se s starostjo povečuje. Zavedanje o vplivu življenjskega sloga na moško plodnost, poznavanje procesa spermatogeneze in razumevanje parametrov, ki opredeljujejo kakovost semena, so ključni koraki k bolj celostnemu pristopu k reproduktivnemu zdravju. Skrb za zdravje celega telesa in njegovo splošno ravnovesje imata tako pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju dobrega reproduktivnega sistema. Po drugi strani pa je ustrezna funkcija reproduktivnih organov nujna za ohranjanje hormonskega ravnovesja. Moda so namreč glavni vir testosterona, hormona, ki je nujen za moške značilnosti telesa, ustrezno mišično maso in gostoto kosti, visok libido in dobro razpoloženje.
Vpliv alkohola, kajenja in telesne aktivnosti na moško plodnost
Moškim svetujejo, naj se izogibajo alkoholu ali ga vsaj močno omejijo, še posebej v obdobju treh do šestih mesecev pred načrtovano zanositvijo. Že občasno pretirano pitje lahko začasno zmanjša gibljivost semenčic. Tudi kajenje dokazano negativno vpliva na kakovost semenske tekočine. Pri telesni aktivnosti strokovnjaki priporočajo zmerno, redno vadbo, saj pretirano intenzivni treningi lahko znižajo raven testosterona in s tem vplivajo na plodnost.
Spoznavanje delovanja moških spolnih organov in reproduktivnega procesa
Razumevanje delovanja moških spolnih organov je temelj za razumevanje moške plodnosti. Glavna vloga moškega reproduktivnega sistema je proizvodnja in dostava spermijev, ki oplodijo žensko jajčece. Ključni organ za proizvodnjo sperme so moda, ki proizvajata testosteron, primarni moški spolni hormon, in semenčice. Spermatogeneza, proces zorenja moških spolnih celic, traja približno 70 dni in je zelo občutljiv proces, ki ga lahko motijo številni dejavniki. Kakovost semena, ki je ključna za oploditev, se ocenjuje s spermiogramom. Ta parameter vključuje analizo volumna sperme, skupnega števila semenčic, koncentracije semenčic, pH semena, gibljivosti semenčic, strukture (morfologije) semenčic, odstotka živih semenčic, števila levkocitov in viskoznosti sperme.
Po trenutnih smernicah mora volumen ejakulata znašati več kot 1.5 mL, skupno število semenčic v celotni ejakulaciji pa več ali enako 39 milijonom. Koncentracija semenčic, število semenčic na mililiter sperme, mora znašati vsaj 15 milijonov. Semenski pH naj bo med 7.2 in 8, saj prevelika kislost poškoduje semenčice. Gibljivost semenčic, ki označuje njihovo zmožnost premikanja proti jajčecu, mora biti vsaj 32 %; nižja vrednost pomeni astenozoospermijo. Morfologija ocenjuje pravilnost oblike glavice, sredinskega dela in repa semenčice. Vitalnost semenčic, odstotek živih semenčic v ejakulatu, mora znašati več kot 58 %. Normalna vrednost levkocitov je manj kot 1 milijon na mililiter ejakulata, saj večje število nakazuje na okužbo ali vnetje. Viskoznost oceni gostoto sperme, saj pregosta sperma ovira premikanje semenčic. Nenormalen izvid spermiograma ne pomeni nujno neplodnosti, temveč nakazuje na potrebo po dodatnih preiskavah in ponovitvi analize.
Preventiva na področju moške neplodnosti in vpliv življenjskega sloga
Današnji način življenja ima velik vpliv na reproduktivno zdravje moških, kar se odraža v padcu kakovosti moške sperme. Večji stres, slabše spanje, osiromašena prehrana, pomanjkanje nujnih hranil, manj gibanja, prevelika telesna teža, izpostavljenost hormonskim motilcem ter povečano uživanje alkohola ali prepovedanih drog so dejavniki, ki pomembno vplivajo na kakovost sperme in posledično na možnosti zanositve. Debelost: Prekomerna teža negativno vpliva na učinkovitost spolnih hormonov. Stres: Dokazano je, da kronični stres vpliva na kakovost semenčic. Nekatere raziskave so pokazale, da je sperma v 21. stoletju slabše kakovosti kot v preteklih obdobjih. Mazila: Uporaba intimnih gelov med spolnim odnosom, zlasti tistih, ki temeljijo na parafinu (na primer vazelinu), vpliva na zdravje semenčic. Prenosni računalniki: Ne pustite, da vaš partner uporablja prenosnik v naročju (pre)dolgo! Mobilni telefoni: Čeprav še ni dokončnih znanstvenih dokazov, obstaja sum, da sevanje iz mobilnega telefona v neposredni bližini testisa negativno vpliva na spermo.
Pomembno je, da moški skrbijo za svoje splošno zdravje. Potrebni so dovolj dolg in kvaliteten spanec, ustrezna zdrava prehrana (po potrebi z dodajanjem vitaminov in mineralov), redna telesna aktivnost, ki pripomore k ustrezni telesni teži in obvladovanju stresa. Ključnega pomena je tudi minimalna ali popolna abstinenca od alkohola in nikotina, še posebej pa raznovrstnih prepovedanih drog. Ti ukrepi lahko znatno izboljšajo kakovost semena, kar je ključno za uspešno naravno zanositev ali za boljši izid postopkov OBMP.
Dejavniki, ki vplivajo na plodnost in so v celoti odvisni od posameznika
Poleg življenjskih navad obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na moško plodnost. Težave so lahko prirojene, kot so nepravilnosti v razvoju spolovil, motnje v spuščanju mod ali kromosomsko-genetske nepravilnosti. Lahko pa so posledica pridobljenih vzrokov, kot so poškodbe mod, preboleli mumps in gonoreja, razširitev ven v modih (varikokela), zdravljenje s kemoterapijo in obsevanji ali pridružene bolezni, kot je sladkorna bolezen. Retrogradna ejakulacija, pri kateri se seme usmeri v sečni mehur namesto skozi penis, je lahko prav tako vzrok težav. V nekaterih primerih je neplodnost moških mogoče zdraviti s posegi, kot je operacija varikokele, biopsija testisov, prenehanje jemanja določenih zdravil ali zdravljenje z antibiotiki v primeru okužbe. V mnogih primerih pa se neplodnost ne zdravi neposredno, temveč se pari usmerijo na postopek umetne oploditve, kjer se način oploditve prilagodi vzroku neplodnosti pri moškem.
Starost in moška plodnost: dlje časa kot ženske, a ne neomejeno
Medtem ko je zmanjšanje plodnosti pri ženskah s starostjo bolj izrazito in hitrejše, so moški plodni dlje časa. Kakovost semena je najboljša pred 40. letom starosti, vendar se tudi pri moških s starostjo kakovost sperme postopoma slabša, volumen ejakulata pa upada. Moški so plodni dlje kot ženske, vendar starost še vedno predstavlja dejavnik. Če je moški ob zanositvi starejši od 50 let, se verjetnost naravne zanositve zmanjša. Kljub temu pa je pomembno poudariti, da starost ni edini ali najpomembnejši dejavnik. Strokovnjaki pravijo, da se pri močnejšem spolu začne plodnost zmanjševati z vstopom v trideseta leta. Ko vstopijo v štirideseta, se poveča tudi nevarnost splava pri ženskah, ki nosijo njihovega otroka. Vzrok je slabša kakovost spermijev. V raziskavi, ki so jo opravili v kliniki v Parizu, je sodelovalo več kot 12 tisoč parov, preučevali pa so moško plodnost in njihovo zmožnost oploditve partnerice. Ugotovili so, da imajo partnerice moških, starejših od 35 let, več splavov od tistih, ki so zanosile z mlajšimi moškimi. Vse ženske, ki so sodelovale v raziskavi, so bile približno enakih starosti. Starost moškega je vplivala tudi na zmožnost oploditve. Pri starejših od 40 let je bila nižja kot pri mlajših.
Hitrost semenčic in sezonski vpliv na plodnost
Gibljivost semenčic oziroma hitrost gibanja na poti do jajčeca je največja do 25. leta starosti, veliko slabša pa po 55. letu. Z medicinskega stališča je neplodnost pri moških prepoznana kot problem, ko ženska ne zanosi po enem letu rednih spolnih odnosov brez zaščite v najbolj plodnem obdobju menstrualnega cikla. V normalnih pogojih moški spolni organi proizvajajo, shranjujejo in prenašajo semenčice (spermije). V modih nastajajo semenčice in moški spolni hormon testosteron. Med orgazmom potujejo semenčice skozi penis v tekočini, imenovani sperma, ki se nato sprosti iz telesa. Ta proces, ki ga uravnavajo hormoni, je odvisen od funkcijske sposobnosti vseh spolnih organov. Pri nekaterih moških se iz mod sprosti premajhno število semenčic. Razlog za to so lahko genetski dejavniki ali način življenja, na primer alkoholizem, kajenje in zloraba drog. Tudi nekatera zdravila, spolno prenosljive bolezni, dolgotrajne bolezni, okužbe v otroštvu in pomanjkanje hormonov lahko zmanjšajo proizvodnjo semenčic. Strukturne nepravilnosti, kot na primer varikokela (gre za razširitev ene izmed ven okoli moda in preprečuje normalen odtok krvi iz tega področja. Najpogosteje začne nastajati v puberteti, je najverjetneje posledica nenormalnih venskih zaklopk in je med glavnimi vzroki moške neplodnosti, ker povzroča povečano temperaturo v mošnji), tudi lahko zmanjšajo število semenčic v spermi. Azoospermija je stanje, pri katerem v semenski tekočini ni semenčic. Motnje erekcije in retrogradna ejakulacija sta prav tako med vzroki moške neplodnosti. Največkrat pa točnega vzroka za neplodnost ne poznamo.
4 vzroki moške neplodnosti
Znanstveniki z univerze v Manchestru, univerze Queen’s v Kanadi in organizacije Cryos International v Danski so analizirali vzorce semena več kot 15.000 moških in odkrili zanimiv vzorec. Lokacija ni pomembna, vzorec ostaja enak. V raziskavi so sodelovali moški, stari od 18 do 45 let, ki so se med letoma 2018 in 2024 prijavili kot donatorji sperme. Živeli so v dveh klimatsko popolnoma različnih regijah: na Danskem in Floridi. Kljub ogromnim razlikam v vremenskih razmerah je bil sezonski vzorec na obeh lokacijah skoraj identičen. Ne spreminja se število, temveč učinkovitost. Zanimivo je, da se število semenčic, ki jih moški proizvedejo, skozi leto ni bistveno spreminjalo, se je pa spremenila njihova učinkovitost. Največ hitro in progresivno gibljivih semenčic - tistih, ki imajo največ možnosti, da dosežejo jajčece in ga oplodijo - je bilo na začetku poletja, najmanj pa sredi zime. Avtor raziskave, profesor Alan Pacey z univerze v Manchestru, je poudaril presenečenje nad dejstvom, da je bila sezonska slika enaka celo na Floridi, kjer so temperature visoke skozi vse leto. Raziskovalci so upoštevali tudi izpostavljenost toploti v dveh mesecih pred oddajo vzorca (obdobje, ki je ključno za razvoj semenčic), vendar je sezonski vzorec ostal nespremenjen.
Ko je zanositev izziv: nepojasnjena neplodnost in postopki OBMP
V primerih, ko kljub ugotavljanju vzrokov in morebitnemu zdravljenju do naravne zanositve ne pride, pari običajno pristanejo na postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Sem spadajo metode, kot so in vitro fertilizacija (IVF), intra-cytoplasmic sperm injection (ICSI) in druge. Vendar pa je tudi v teh primerih pomembno, da moški ohranja čim boljše reproduktivno zdravje. Boljše zdravje moškega pomeni bolj kvalitetne spolne celice, kar povečuje verjetnost za uspešno oploditev in zmanjšuje tveganje za spontani splav. Tudi če je število semenčic manjše ali je med njimi veliko nepravilnih, boljši "material" povečuje možnosti za uspeh. Če torej povzamem. V kolikor gre za prirojene bolezni, napake v razvoju ali posledice zdravljenj, ki se jih ne da operirati ali pozdraviti, bo verjetnost naravne zanositve, kljub skrbi za zdrav življenjski slog, precej majhna in bo paru verjetno predlagana umetna oploditev. A tudi v tem primeru se je vredno potruditi, saj ni samoumevno, da se bodo vse semenčice oplodile. Navadno se bo v ejakulatu našlo več semenčic kot jih ženska ‘pridela’ s hormonsko stimulacijo v posameznem ciklu umetne oploditve. Boljše kot je sicer zdravje moškega, bolj kvalitetne so njegove spolne celice, četudi jih je manj ali je med njimi veliko nepravilnih. In boljši ‘material’ kot moški da, večja bo verjetnost za uspešno oploditev in manjše tveganje za spontani splav. Marsikdaj ne moremo spremeniti ali izboljšati vsega kar bi si želeli, lahko pa se potrudimo in naredimo tisto kar je v naši moči ali pod našim vplivom.
Kontekst ženske plodnosti in perimenopavze: Primerjava in razlike
Medtem ko se osredotočamo na moško plodnost, je pomembno razumeti tudi kontekst ženske plodnosti, še posebej v obdobju perimenopavze in menopavze. Perimenopavza, obdobje pred zadnjo menstruacijo, je čas, ko se začnejo pojavljati simptomi menopavze, čeprav menstrualni ciklusi še vedno potekajo. Pri ženskah med 45. in 54. letom starosti se lahko dolžina cikla skrajša ali podaljša, krvavitve pa postanejo izrazitejše ali šibkejše. Neredne menstruacije so znak, da jajčnik počasi izgublja svojo funkcijo, čeprav ni vedno jasno, kako dolgo bo še deloval. Sinteza estrogena in progesterona postane nepravilna, ovulacija velikokrat izostane, kar posledično zmanjša možnosti za zanositev. Vendar pa tudi v tem obdobju nosečnost ni povsem izključena. Kot je pojasnila Irena Tonin, dr., dokler ima ženska menstruacijo, čeprav neredno, nosečnost ni izključena. V perimenopavzi plodnost sicer močno upada, vendar ovulacije še vedno lahko nastopijo, nepredvidljivo in redko. Statistično je možnost zanostitve pri 51 letih majhna, vendar ni enaka nič. Izjava, da menstruacija ne igra nobene vloge, ni pravilna, saj njena prisotnost pomeni, da hormonska aktivnost jajčnikov še ni povsem ugasnila. Primerjava z andropavzo pri moških kaže, da medtem ko menopavza pri ženskah pomeni dokončno prenehanje rodnosti, andropavza pri moških predstavlja postopno zmanjševanje proizvodnje spolnih hormonov, kar pa ne pomeni nujno popolne izgube plodnosti. Moški lahko ostanejo plodni tudi v visoki starosti, čeprav se kakovost sperme s časom zmanjšuje.