Obdobje nosečnosti in dojenja predstavlja ključno fazo v življenju ženske, kjer skrb za lastno zdravje in prehrano postane še toliko bolj poudarjena. Z zavedanjem o povečanih potrebah telesa v tem času, se bodoče in nove mamice pogosto obračajo k prehranskim dopolnilom. Vendar pa tovrstno jemanje pogosto spremljajo pomisleki, saj v telo ne želijo vnašati snovi, ki niso nujno potrebne, ki niso preverjene ali bi potencialno lahko celo škodile razvijajočemu se plodu ali dojenčku. Ta članek se poglobljeno posveča vlogi, pomenu in previdnosti pri uporabi prehranskih dopolnil za nosečnice in doječe matere.
Spremembe v telesu med nosečnostjo in prehrambne potrebe
V času nosečnosti se žensko telo doživlja številne kompleksne spremembe. Poveča se volumen plazme in rdečih krvničk, kar je ključno za zagotavljanje kisika tako materi kot plodu. Hkrati se zmanjša koncentracija proteinov, ki vežejo hranila, kar lahko vpliva na njihovo razpoložljivost. Najpomembnejše pa je povečanje potrebe po določenih mikrohranilih, ki so bistvena za zdrav razvoj ploda in ohranjanje zdravja matere.
Dobra prehrana nosečnice ne vpliva le na zdravo rast in razvoj ploda, temveč tudi ustvarja zaloge za potrebe v času dojenja. Ključno za to je povečano shranjevanje maščob v telesu. V začetku nosečnosti so plodove potrebe po hranilih relativno majhne in jih je mogoče celo zanemariti, če je prehrana nosečnice sicer kakovostna. Energijske potrebe so v prvem trimesečju minimalne, vendar se začnejo povečevati ob koncu tega obdobja.
Med drugo tretjino nosečnosti so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe potrebni zlasti za rast maternice, prsi, nabiranje maščobnih zalog in povečanje količine krvi v obtoku. V zadnjem trimesečju pa se hranila zlasti porabljajo za rast ploda in posteljice. Zato je med drugim in tretjim trimesečjem nosečnosti priporočen povečan vnos kalorij za približno 255 kcal/dan. Če nosečnica ne dobi kake snovi dovolj s hrano, si plod to vzame iz njenega telesa, kar lahko vodi v pomanjkanje pri materi (npr. kalcij iz kosti, železo iz krvi). Neustrezna prehrana lahko povzroči resne zaplete, kot so anemija, nosečniška hipertenzija, preeklampsija, zastoj v rasti ploda in težave pri porodu.
Prehranska dopolnila: Kaj so in kako delujejo?
Prehranska dopolnila so, glede na zakonodajo, dodatki k prehrani in sodijo med živila. Zanje ni dovoljeno pripisovati zdravstvenih trditev, čudežnih učinkov ozdravitve ali dobrobiti, s katerimi bi zavajali uporabnike. Gre za dodatke z vitamini, minerali, rastlinskimi izvlečki, ki jih v telo vnašamo, kadar nam česa primanjkuje ali imamo povečane potrebe, ki jih s prehrano ne moremo zadostiti.
Ker prehranska dopolnila sodijo med živila, za njimi običajno ne stojijo obsežne študije, ki bi raziskovale njihov učinek, morebitne alergije in preobčutljivostne reakcije, neželene učinke ali medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Teh informacij pogosto ni navedenih na embalaži ali v navodilih. Vendar to ne pomeni, da do preobčutljivostnih reakcij, neželenih učinkov ali medsebojnega delovanja z zdravili ne more priti. Zakonodaja tega ne zahteva, saj gre, kot že omenjeno, za živila.
Past se skriva predvsem v prehranskih dopolnilih sumljivega izvora, ki so naročena preko spleta ali od nepreverjenih podjetij. Prehranska dopolnila, ki se tržijo v lekarnah, so običajno tista, ki s pravim strokovnim nasvetom in po pogovoru najdejo svoje mesto pri izboljšanju zdravstvenega stanja.
Ključna hranila v času nosečnosti in dojenja
V času nosečnosti številne presnovne in hormonske spremembe pripomorejo k lažjemu zadovoljevanju povečanih potreb po vitaminih in mineralih. Kljub temu pa se priporoča dodajanje določenih snovi, ki jih telo ne more zagotoviti v zadostni meri.
Folna kislina (Vitamin B9)
Priporočen dnevni vnos folne kisline za odraslega človeka je 200 mikrogramov, kar je običajno mogoče doseči z raznoliko in uravnoteženo prehrano. Vendar pa je sodobna prehrana pogosto revna s hranili in mikroelementi, zato se vedno več govori o prehranskih dopolnilih. Potrebe po folni kislini so v nosečnosti bistveno večje, prav tako med dojenjem. Dokazano je bilo, da dodajanje folne kisline pred zanositvijo in med nosečnostjo pomembno zmanjša možnost napake pri razvoju nevralne cevi. Zato se 3 mesece pred zanositvijo in v prvem trimesečju nosečnosti priporoča jemanje 400 mikrogramov folne kisline dnevno, ob uravnoteženi in pestri prehrani.
Desetina prebivalstva ima genski zapis, ki ne omogoča dobrega delovanja encima, ki pretvori folno kislino iz hrane v obliko, ki jo telo lahko uporabi. Pri nekaterih posameznikih je dejavnost tega encima lahko zmanjšana tudi za 70 %. V novejših prehranskih dopolnilih je zato folna kislina pogosto dodana že v obliki aktivne folne kisline. Pomanjkanje folne kisline v nosečnosti je dejavnik tveganja za okvaro nevralne cevi, iz katere se razvijejo možgani, hrbtenjača, lobanja in vretenca.
Železo
Potrebe po železu v času nosečnosti in dojenja so močno povečane, še posebej to velja za čas nosečnosti. Pomanjkanje železa prizadene skoraj 40 % žensk in je vzrok za anemijo pri 75 % nosečnic. Železo je ključno za preprečevanje anemije pri nosečnici in kasneje otroku ter za preprečevanje nizke porodne teže. Z železom bogata živila so meso, ribe, jajčni rumenjak, polnozrnata žita in stročnice. Železo se bolje absorbira iz živil živalskega izvora (hemsko železo). Absorpcijo železa iz živil rastlinskega izvora (ne-hemsko železo) izboljša sočasno uživanje vitamina C.
Kalcij
Kalcij je nujen za izgradnjo kosti in urejanje krvnega tlaka. V prehrani nosečnic in doječih mater je lahko pogosto kritičen vnos kalcija, zlasti pri materah, ki ne uživajo dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Priporočen dnevni vnos je 1000 mg. Dobri viri so mlečni izdelki, oreški, tofu in majhne ribe s kostmi.
Vitamin D
Pomanjkanje vitamina D je prisotno pri kar 20 do 50 % nosečnic in je povezano s preeklampsijo ter z nizko kostno gostoto pri otroku. Najzanesljivejši vir vitamina D je nastajanje v koži pod vplivom sončne svetlobe. Vendar pa so v obdobju jeseni in zime, ter pri ljudeh, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih, prehranski vnosi vitamina D nujni. Pri nosečnicah, pri katerih obstaja večje tveganje za pomanjkanje vitamina D3, se svetuje dodajanje v obliki prehranskega dopolnila. Upoštevajoč najnovejše smernice, se dnevno priporoča 20 µg (800 mednarodnih enot) vitamina D.
26-28 Week Pregnancy Update - Anaemic & low Vitamin D
Omega-3 maščobne kisline
Ustrezen vnos omega-3 maščobnih kislin je ključnega pomena za zdravje vsakega človeka. Dokazaheksaenojska (DHA) maščobna kislina ima dokazano vlogo pri razvoju otrokovih možganov in vida med nosečnostjo in v prvih dveh letih življenja. Priporoča se dnevni vnos 200 mg DHA, ki ga je mogoče vnesti z rednim uživanjem mastnih morskih rib enkrat do dvakrat na teden. Če rib ne jedo, naj uživajo prehransko dopolnilo z omega-3 ali DHA.
Magnezij
Magnezij je pomemben za preprečevanje krčev v rodilih in nogah, preprečevanje preeklampsije ter pomoč pri uravnavanju sladkorja v krvi. Priporočen dnevni vnos je 300 mg. Dobri viri so oreški, semena, zelenjava in žitarice.
Druga pomembna hranila
Poleg omenjenih, so pomembni tudi drugi vitamini in minerali, kot so vitamin E (11 mg, preprečevanje oksidativnega stresa, preeklampsije), vitamin K (70 µg, nujen za izgradnjo kosti), mio-inozitol (2-4 g, vloga pri zapiranju nevralne cevi, preprečevanje gestacijskega diabetesa), holin (480 mg, vloga pri zapiranju nevralne cevi), jod (200 µg, rast in razvoj ploda) in cink (9,1-14,3 mg, preprečevanje zaostankov v otrokovem razvoju in rasti).
Pomisleki in previdnost pri uporabi prehranskih dopolnil
Kljub očitnim koristim, je pri jemanju prehranskih dopolnil potrebna previdnost. Treba je biti pozoren na morebitne dodatke, ki niso priporočljivi, kot je na primer E171 (titanov oksid), katerega prepoved uporabe je stopila v veljavo z začetkom leta 2022.
Priporočene dnevne količine ali odmerka se ne sme prekoračiti. Naloga ginekologov in sester v ginekoloških ambulantah je opozoriti ženske na pravilno jemanje prehranskih dopolnil in zdrav način življenja pred in med nosečnostjo.
Vpliv pomanjkanja mikrohranil na dolgoročno zdravje otroka
O vplivu pomanjkanja mikrohranil v času nosečnosti na izid nosečnosti vemo že veliko, medtem ko so podatki o tem, kako pomanjkanje vpliva na otroka v njegovem kasnejšem obdobju življenja, skopi. Splošno znano je, da je za zdravo rast in razvoj ter zdravje skozi celo življenje pomemben presnovni vtis, torej hrana, ki jo dobi plod, dojenček z materinim mlekom in z uvajanjem goste prehrane do 2. leta starosti. To, skupaj z nadaljevanjem zdravega načina življenja, vpliva na kasnejši potek zdravja in tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Vemo, da nezadostna količina mikrohranil v krvi vpliva na spremenjen metabolizem, ožilje, rast in razvoj organov, kar se lahko kaže kot srčno-žilne bolezni, spremenjena ledvična funkcija, količina maščobe v telesu in povečano tveganje za debelost, sladkorno bolezen tipa 2, vendar podrobnih mehanizmov, kako pomanjkanja vplivajo na te bolezni, še ne poznamo.
Posebne prehranske potrebe in omejitve
Vegetarijanska prehrana
Nekatere nosečnice in doječe matere se prehranjujejo z vegetarijansko prehrano. Pri izogibanju vseh živil živalskega izvora (veganska prehrana) obstaja visoko tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, omega-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energijskega vnosa. Če se doječa mati prehranjuje vegansko in ne uživa prehranskih dopolnil, obstaja veliko tveganje, da bo dojenček utrpel hude razvojne poškodbe.
Trans maščobe
Trans maščobe so še zlasti škodljive v obdobju nosečnosti in dojenja, saj prehajajo iz prehrane matere v materino mleko. Škodljivo vplivajo na razvoj možganov razvijajočega se otroka, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj. Zato se v prehrani želimo izogibati tudi trans maščobam, še bolj kot nasičenim maščobam.
Prosti sladkorji in sladke pijače
Omejite uživanje enostavnih ogljikovih hidratov, še posebej prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso, debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa 2.
Zaključek
Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Njen vpliv seže tudi v odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Prehranska dopolnila lahko igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju ustreznih hranil, vendar je ključno, da se njihova uporaba posvetuje s strokovnjakom in da se izberejo kakovostni izdelki.