Mehka, občutljiva koža dojenčka je pogosto prvi pokazatelj, da se v njegovem telesu nekaj dogaja. Izpuščaji, pogosta prebavna nelagodja, kihanje, smrkanje ali nenavadna razdražljivost brez očitnega razloga so lahko znaki alergijske reakcije. Ker so alergije v zgodnjem otroštvu vse pogostejše, je dobro vedeti, kako jih prepoznati, katere so najpogostejše in kako ukrepati, ko se pojavijo prvi znaki. V zadnjih desetletjih pojavnost alergijskih bolezni narašča v vseh obdobjih življenja, tudi pri dojenčkih in otrocih. Alergija na hrano je sicer pogosta zdravstvena težava dojenčkov, ni pa vsak neželen odziv na določeno hrano, ki se uvede na novo, imunsko pogojen. Večinoma gre za prehodna stanja, ki sčasoma izzvenijo. Prehodne blage preobčutljivosti na določeno hrano so pri dojenčkih posledica neprenašanja ali slabega prenašanja, draženja prebavil kot tudi psihogenih vzrokov.
Najpogostejši alergeni pri dojenčkih
Glavni prehranski alergeni pri dojenčkih so kravje mleko, jajca, arašidi, drevesni oreščki, pšenica, soja, ribe in morski sadeži. Za prve tri naštete se pogosteje pojavlja takojšnja reakcija na hrano. Po prvem letu starosti alergije na hrano začnejo izzvenevati. Veliko otrok alergije s časom preraste. Mlečne in jajčne alergije na primer pogosto izzvenijo do osnovnošolskega obdobja, medtem ko alergije na oreščke ali ribe pogosto ostanejo prisotne vse življenje.
Katera živila so najpogostejši alergeni? Najpogostejša alergena živila, ki lahko povzročijo reakcijo že pri dojenčku ali otroku so:
- jajca
- mleko
- pšenica
- soja
- oreščki (arašidi, kikiriki)
- jagode
Čeprav sedaj poznate najpogostejše prehranske alergene, bi bilo zmotno, da jih svojemu malčku ne ponudite, ker bi vas bilo strah, da bo dobil reakcijo. Pri uvajanju alergenov v vsakdanjo prehrano ste lahko pazljivi tako, da živilo prvič ponudite v manjši količini in spremljate reakcijo. V kolikor otrok ne dobi nobenih reakcij, mu lahko živilo ponudite večkrat brez zadržkov. Pomembno je, da malčki uživajo zdravo, raznoliko in uravnoteženo prehrano. Nove smernice za uvajanje hrane pri dojenčkih kažejo na to, da malčkom, ki nimajo tveganja za razvoj alergenov, brez skrbi lahko ponudite alergena živila kadar koli med četrtim in šestim mesecem, ko je priporočljivo začeti z uvajanjem goste hrane. Bolj pazljivi bodite pri malčkih, ki že imajo izpuščaje ali pa so v družini prisotne alergije in lahko pride do dednosti. Takim otrokom najpogostejše alergene ponudite postopoma, a šele takrat, ko boste že uvedli osnovna živila, med katerimi so zelenjava, sadje, meso in žita.
Če se dojenček doji in se reakcija pojavi po tvojem obroku (ko si zaužila morebitni alergen), je možno, da je ta prek materinega mleka vplival nanj. V prvem letu življenja so najbolj pogoste alergije na kravje mleko in jajca. Te se lahko pojavijo pri dojenčku že ob dojenju, ko preko materinega mleka pride v stik s kravjim mlekom in jajci. Reakcijo lahko dobijo prav tako dojenčki ob uživanju adaptiranega mleka. Kadar že opazite prebavne težave in kožne reakcije, opazujte in spremljajte, kdaj se pojavijo, če ste morda zamenjali adaptirano mleko in se je reakcija pojavila ali če dojite in ste dan prej zaužili kakšno alergeno živilo.
Znaki alergijske reakcije pri dojenčku
Pri pojavu alergije se imunski sistem pretirano odzove na snovi, ki so sicer neškodljive in na katere večina ljudi nima nobenih reakcij. Alergija na hrano se lahko pokaže takoj po zaužitju ali pa tudi kasneje. Pri nekaterih lahko pride do reakcije tudi takrat, ko živilo ne zaužijejo, so pa z njim v stiku s kožo ali sluznico. Znaki, po katerih prepoznamo, da gre za reakcijo, so lahko prebavne motnje (krči v trebuhu, driska in krvni delci v blatu) ali pa vidne kožne spremembe, med katere sodijo koprivnica, srbenje, oteklina ali rdečina.
Simptomi in znaki alergije se lahko pojavijo na koži (kožno vnetje, izpuščaji, otekline - reakcija na pike žuželk), na očeh (solzenje oči, srbenje oči), na dihalih (alergijski rinitis: zamašen nos, občutek polnih sinusov, kašelj - običajno suh, dražeč), na prebavilih (mehko blato, pogosto odvajanje blata), včasih pa tudi na več organih hkrati.
Simptomi, povezani s prebavili: polivanje, driska, bruhanje, krči, zaprtost, kri v blatu, slabo napredovanje v telesni masi.Simptomi, povezani z dihali: kihanje, kašelj, zamašen nos, izcedek iz nosu, bronhitis, krvavenje iz nosu.Drugi simptomi: reakcija na koži (ekcem, dermatitis, koprivnica, srbenje, plenični izpuščaj), reakcija na očeh (srbenje, solzenje), razdražljivost, težave s spanjem.
Kljub temu da boste otroka spremljali in opazovali, pa se ob vsaki malčkovi reakciji posvetujte tudi z zdravnikom ali pediatrom. Alergija se lahko pokaže tudi v obliki koprivnice ali kožnega izpuščaja.
Alergija na kravje mleko
Kravje mleko je zelo pogost alergen pri dojenčkih. Alergija na kravje mleko prizadene zelo majhno število dojenčkov, mlajših od enega leta. Žal je ni vedno lahko prepoznati, saj so simptomi alergije na mleko podobni simptomom drugih bolezenskih stanj. Čim več podatkov o simptomih lahko predložite, tem bolje. Če se na primer vašemu otroku po hranjenju pojavi izpuščaj, ga fotografirajte in si zapišite, v kolikšnem času se pojavi in kako dolgo vztraja. Alergijo na kravje mleko je težko diagnosticirati, saj lahko drugi simptomi prikrijejo osnovni vzrok. Zato je pomembno, da sami ne predpisujete ali bistveno spreminjate prehrane svojega otroka brez nasveta zdravnika.
Kravje mleko je lahko vzrok za alergijo na beljakovine v kravjem mleku (kar povzroči obrambno reakcijo imunskega sistema) ali za intoleranco za sladkor v mleku, imenovano tudi laktozna intoleranca (zaradi nezadostnega izločanja laktaze, encima, ki razgrajuje laktozo v črevesju). V zadnjih desetih letih se je število primerov alergije na beljakovine v kravjem mleku podvojilo. Alergija na kravje mleko predstavlja 13 % vseh alergij na hrano pri otrocih in prizadene približno 3 % dojenčkov, mlajših od dveh let. V večini primerov izgine do prvega ali drugega leta starosti, če se kravje mleko popolnoma izloči iz prehrane dojenčka. Alergija vztraja pri 20 % prizadetih otrok.
Znaki laktozne intolerance pri dojenčku vključujejo: prisotnost kronične ali akutne driske, napihnjenost, trebušne krče, napenjanje in bruhanje.Glavni trije tipi simptomov, ki kažejo na prisotnost alergije na beljakovine iz kravjega mleka, so:
- Na koži - izpuščaji, ekcemi, pordelost kože, bleda koža na obrazu ali edemi (otekline);
- Na prebavilih - prisotnost regurgitacije, zaprtja, kronične driske (pri novorojenčkih) in bolečine v trebuhu (pri majhnih otrocih);
- Na dihalih: (20-30 % obstoječih primerov): piskajoče dihanje, astma, težave z dihanjem.
Za potrditev zdravnikovih sumov bo moral malček opraviti celoten sklop testov za odkrivanje alergij, ki jih bo opravil zdravnik specialist. Opravil bo vrsto kožnih testov (s takojšnjimi reakcijami) ali pa bo morda uporabil obližni test ali provokacijski test, da bi dokazal prisotnost alergije med prebavo, in bo opravil navzkrižno primerjavo s podatki, pridobljenimi iz predhodno opravljenih krvnih preiskav.
Če ima otrok diagnosticirano alergijo na kravje mleko, mu lahko zdravnik predpiše posebno vrsto mleka, znano kot ekstenzivno hidrolizirana formula. Beljakovine v tej vrsti formule so razgrajene na tako majhno velikost, da jih otrokov imunski sistem ne prepozna kot alergen. Zlasti izdelki na osnovi soje, vključno s sojino začetno formulo, niso priporočljivi za dojenčke, mlajše od 6 mesecev. Za dojenčke z alergijo na kravje mleko tudi ni primerna delno hidrolizirana mlečna formula.
Kako pogoste so alergije in kakšni so znaki
Atopijski dermatitis in alergije
Zelo pogosta alergijska bolezen predšolskih otrok je atopijski dermatitis. Skoraj polovica teh otrok je imela v prvem letu življenja alergijo na hrano. To potrjuje hipotezo dvojne izpostavitve alergenu, preko prebavil in skozi kožo zaradi porušene kožne bariere. Pri atopijskem dermatitisu zdravniki svetujejo izključitev le tiste hrane, ki očitno poslabša stanje kože. Pri otrocih po vstopu v šolo začne atopijski dermatitis izzvenevati, pri njih se veča pojavnost alergijskih bolezni dihal, tako rinitisa kot astme.
Največji dejavnik tveganja za razvoj alergije na hrano pri dojenčku je prisotnost atopijskega dermatitisa (AD). Pri AD gre za ponavljajoče se, srbeče kožne ekcematoidne lezije, ki nastanejo kot posledica okvarjene barierne funkcije kože in motenj v imunskem sistemu. AD je pogosto prva manifestacija atopije (genetske nagnjenosti k alergiji) in je hkrati tudi glavni dejavnik tveganja za razvoj alergije na hrano (10-30 % otrok z AD ima pridruženo alergijo na hrano). Dojenčki z AD imajo petkrat večjo verjetnost za razvoj alergije na hrano v primerjavi s tistimi, ki te bolezni nimajo. Alergeni, ki prehajajo preko kožne bariere so lahko t. i. inhalacijski alergeni (npr. pršica, živalska dlaka, pelodi), pa tudi alergeni iz različne hrane. Delci hrane se nahajajo v okolju (v prahu, na površinah, rokah) in lahko prehajajo skozi okvarjeno kožno bariero, kjer pridejo v kontakt s celicami imunskega sistema.
Mit: Vsak izpuščaj je posledica alergije. Ta mit ne drži! Pri izpuščajih gre najpogosteje za okužbo oziroma infekcijsko bolezen ali pa za neko drugo vrsto kožnih izpuščajev. Ti po navadi niso povezani z alergijo na hrano ali na kako drugo snov.
Vloga dojenja pri preprečevanju alergij
Materino mleko ščiti dojenčka pred alergijami na dva načina:
- Izključno dojeni otroci so v prvih mesecih življenja manj izpostavljeni potencialnim alergenom, ker se hranijo izključno z materinim mlekom.
- Izključno dojeni dojenčki imajo drugačen imunski sistem kot otroci, ki niso izključno dojeni. Kolostrum, prvo mleko, ki ga dojenček prejme takoj po rojstvu, imenujemo tudi prvo cepivo, saj je bogato s protitelesi. Imunoglobulini A, IgA, eni od protiteles v kolostrumu, ščitijo dojenčka pred alergijami. Zrelo mleko, ki začne nastajati nekaj tednov po porodu, vsebuje protitelesa proti snovem, ki sta jim izpostavljena mati in otrok. Ko dojenček napolni nekje 6 mesecev, je njegovo telo sposobno samo tvoriti protitelesa IgA, zato je takrat pravi trenutek za uvajanje goste hrane.
Dojenje je najboljši način prehranjevanja dojenčka od rojstva do 6. meseca starosti, nato pa ob uvajanju goste prehrane do 2. leta oziroma še dlje, dokler materi in otroku tako ustreza. Dojenje omogoča optimalno rast, ščiti pred okužbami, zmanjša pojavnost alergij, je vedno pri roki, je ekološko neoporečno in ugodno. Mati, ki doji otroka z alergijo na kravje beljakovine, naj ne uživa kravjih beljakovin.
Preprečevanje alergij in uvajanje hrane
V preteklosti je veljalo, da je smiselno dojenčkom uvajati v prehrano potencialne alergene čim bolj pozno. Vrsto let so tako strokovnjaki svetovali kasnejšo uvedbo alergene hrane, npr. jajce po 1. letu starosti, ribe/arašidi po 3. letu starosti z namenom preprečiti razvoj prehranskih alergij. Raziskave so kasneje pokazale ravno nasprotno, saj je število otrok z alergijo na hrano v tem času strmo naraščalo. V luči novih spoznanj so leta 2008 spremenili priporočila glede uvajanja alergenih živil v otrokovo prehrano. Z uvajanjem dopolnilne hrane naj se tako uvaja vsa hrana (vključno s kravjim mlekom, jajci, pšenico, arašidi, drevesnimi oreščki, ribami, sojo). To velja za vse otroke, vključno z otroki s povečanim tveganjem za alergijo (npr. tisti, ki imajo atopijski dermatitis, ali če so starši alergiki).
Hipoteza dvojne izpostavitve alergenu: Leta 2008 je bila prvič postavljena t. i. »hipoteza dvojne izpostavitve alergenu«. Po tej teoriji se senzibilizacija (alergija) na hrano razvije s pomočjo izpostavitve alergenu preko okvarjene kože (predvsem pri otrocih z AD), medtem ko se oralna toleranca vzpostavlja preko imunskega sistema v prebavilih. Nekateri omenjajo kot »kritično okno za razvoj tolerance« obdobje ob uvajanju goste hrane, tako se lahko oralna toleranca (ki nastane v imunskem sistemu črevesja) razvije predno se uspe razviti senzibilizacija oz. alergija.
Aktivno vzpodbujanje oralne tolerance: Glede na rezultate študij so raziskovalci začeli proučevati novo hipotezo t. i. »aktivnega vzpodbujanja oralne tolerance«. Številne raziskave so namreč nakazovale, da imajo otroci, ki začnejo uživati potencialno alergeno hrano zgodaj, večjo možnost za razvoj oralne tolerance in s tem manjšo možnost za razvoj alergije. Najbolj prelomni so bili rezultati t. i. LEAP študije, objavljeni leta 2015. Raziskava je proučevala vpliv zgodnjega uvajanja arašidov v dojenčkovo prehrano. V raziskavo so vključili 640 dojenčkov (med 4 in 11 mesecev), ki so imeli zmerno-težjo obliko atopijskega dermatitisa oz. dokazano alergijo na jajce. Staršem v testni skupini dojenčkov so naročili naj otroci redno uživajo arašidovo maslo, medtem, ko so bili otroci v kontrolni skupini na strogi dieti brez arašidov do dopolnjenega 5 leta starosti. Analiza je pokazala, da se je alergija na arašide pojavila pri 3,2 % otrok, ki so arašide uživali in pri kar 17,2 % otrok, ki arašidov niso uživali. Kar pomeni, da je redno uživanje arašidov zmanjšalo tveganje za pojav alergije za kar 81 %. Avtorji so zaključili, da je bilo zgodnje uživanje arašidov zelo učinkovito pri preprečevanju razvoja alergije na arašide in hkrati zelo varno, saj ni bilo nobene težje alergijske reakcije ob uživanju arašidovega masla pri dojenčkih oz. kasneje otrocih.
To je bilo prikazano pri dveh najpogostejših alergenih - jajcu in arašidih. Otroci, ki so začeli jajca oz. arašide jesti zgodaj so imeli bistveno manjšo možnost za razvoj alergije v primerjavi z otroci, ki so prvič jedli omenjena živila šele kasneje v življenju. To predvsem velja za otroke z zmernimi do težjimi oblikami AD. Ti naj čim prej opravijo testiranje za najpogostejše prehrambne alergene (mleko, jajce, arašide) in nato takoj uvajajo omenjena živila v prehrano. V prvih mesecih uvajanja dopolnilne hrane se svetuje 1-2 žlički arašidovega masla 2-3 krat na teden. Ob tem se spodbuja, da mamice nadaljujejo z dojenjem čim dlje, npr. tja do 12 meseca. Tisti z blago obliko AD pred pričetkom uvajanja goste hrane praviloma ne rabijo alergoloških testov. Živila (predvsem potencialni alergeni) naj se uvaja po eno na enkrat, npr. eno na 3-5 dni. Pri dojenčkih s tveganjem za razvoj AD je smiselno, da začnemo najprej z manjšimi količinami, npr. ena žlička skute, manjša količina trdo-kuhanjega rumenjaka, pol žličke arašidovega masla, pol žličke mletih oreščkov. Vsak naslednji obrok pa naj ima vedno večjo količino do količine primerne za starost oz. glede na željo otroka. Potencialne alergene (jajce, arašidi, oreščki, mlečni izdelki) naj se potem uživa kar se da redno, npr. vsako živilo vsaj 2-3x na teden. Poleg zgodnjega uvajanja alergene hrane je za preprečevanje razvoja alergije pomembna tudi redna nega kože z negovalnimi mazili in zgodnje zdravljenje zagonov dermatitisa. Najboljše je pro-aktivno zdravljene, kožne vnetne lezije namažete takoj ko se pojavijo in ne čakajte, da se vnetje razširi oz. traja dlje časa.
Okoljski in drugi alergeni
Okoljski alergeni vključujejo prah, pršice, plesni, pelod, dim, parfum in druge snovi, ki so prisotne v zraku. Domače živali, predvsem mačke in psi, so pogost vir alergenov. Če imajo starši ali sorojenci alergije, je večja verjetnost, da jih bo razvil tudi dojenček. Pri otrocih predstavljajo alergije na zdravila manj težav kot pri odraslih. Najpogostejša je preobčutljivost na betalaktamske antibiotike. Več težav lahko predstavljajo pri dojenčkih in otrocih prisotna barvila in konzervansi v različnih farmacevtskih oblikah.
Prehrana alergenega otroka
Ko ima vaš malček potrjene alergije, se morate držati diete in se jim v prehrani izogibati. Odlični nadomestek kravjega mleka so rastlinski napitki, ki jih lahko uporabite pri peki peciv in pripravi palačink ali pa z njimi naredite preprost zajtrk, ki lahko vključuje proseno kašo, kosmiče in suho sadje.
Če dojite, je vaša naloga, da iz svoje prehrane izločite vse mlečne izdelke, saj lahko nekatere beljakovine iz kravjega mleka preidejo v materino mleko. Če dojenčka ni mogoče dojiti, vam bo zdravnik priporočil najboljšo rešitev za prehrano glede na potrebe vašega dojenčka. Naučiti se boste morali razvozlati vse etikete, da bi odkrili tudi najmanjšo sled beljakovin iz kravjega mleka v vsakdanji hrani. Najpogosteje uporabljeni in znani izrazi vključujejo: mleko v prahu, kazein, kazeinat, laktoglobulin, laktalbumin, sirotka itd. (brez da bi bil omenjeni seznam izčrpen).
Čeprav bo obstoj alergije na kravje mleko zapletel način hranjenja vašega dojenčka, vam bosta vaš alergolog skupaj z zdravnikom specialistom pediatrom lahko ponudila potrebna priporočila in vam pomagala skozi celoten proces razvoja z vidika prehrane dojenčka.
OPOZORILO: Informacije v članku so zgolj informativne narave in nikakor ne nadomeščajo strokovnih zdravstvenih nasvetov ali navodil za zdravljenje katerega koli zdravstvenega stanja. V zadnjih desetletjih pojavnost alergijskih bolezni narašča v vseh obdobjih življenja, tudi pri dojenčkih in otrocih.