Napenjanje in vetrovi so pogosta prebavna težava, ki lahko prizadene dojenčke že v prvih tednih življenja. Čeprav je pogosto lahko zaskrbljujoče za starše, je ključnega pomena razumeti vzroke, simptome in načine, kako otroku olajšati nelagodje. Ta članek se poglobi v tematiko napenjanja pri dojenčkih, od najzgodnejših pojavov do naprednejših razumevanj, pri čemer izkoristi vpoglede strokovnjakov in izkušnje staršev.
Zgodnji znaki napenjanja: Trebušne kolike pri najmlajših
Napenjanje in vetrovi v obliki "trebušnih kolik" se lahko pri dojenčkih pojavijo že kmalu po rojstvu, vendar se običajno izraziteje pokažejo med drugim in tretjim tednom starosti. Kolike prizadenejo približno enega od petih otrok, ne glede na spol, čeprav so morda nekoliko pogostejše pri fantkih. Te težave se pojavljajo tako pri dojenih dojenčkih kot pri tistih, ki so hranjeni z mlečnimi formulami. Najhujše obdobje kolik je običajno v šestem tednu starosti, ko dojenček doživlja nenadne napade krčev v trebuhu, ki jih spremlja neutolažljiv nemir in jok. Teh kolik se starši pogosto močno prestrašijo.
Prepoznavanje simptomov napenjanja pri novorojenčkih
Novorojenčki s trebušnimi krči pogosto glasno jokajo, so nemirni, krčijo kolena, pogosto spuščajo vetrove, stiskajo pesti, so rdeči v obraz, okrog ust pa so bledi in jih ni mogoče potolažiti. Jok lahko traja tudi do dve ali tri ure skupaj. Med jokom hlastno iščejo bradavico ali dudo, ki pa jo že v naslednjem trenutku zavrnejo. Včasih jim uspe zadremati za nekaj trenutkov, a se kmalu prebudijo s hudim jokom. Le začasno jim odleže po odvajanju blata ali zraka.
Vzroki za dojenčkove kolike: Nerazvitost prebavil in drugi dejavniki
Medtem ko medicina še nima dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj se trebušni krči pri dojenčkih pojavljajo predvsem zvečer, verjetno obstaja več dejavnikov. Ti vključujejo nerazvitost prebavil pri dojenčku, pospešeno gibanje črevesa (peristaltika), preveliko zaužitje zraka med hranjenjem, preveč mlečnega sladkorja (laktoze) v hrani ali nepravilno velikost luknjice na dudi, kar vodi do prekomernega ali premajhnega hranjenja. Kolike se običajno pojavljajo v poznem popoldanskem ali zgodnjem večernem času in minejo same od sebe po štirih ali petih mesecih starosti.
Pri dojenčkih zdravljenje s specifičnimi zdravili zaradi kolik običajno ni potrebno. Če mati obtoži zdravnika zaradi dojenčkovih kolik, je treba dojenčka pregledati. Če je dojenček sicer zdrav, dobro napreduje pri telesni teži in primerno raste, staršem le povemo, da je z dojenčkom vse v redu. Če pa so kolike znak resnejše bolezni, je treba to bolezen zdraviti.
Prehrana in napenjanje: Vloga materine diete in prilagojenih formul
Če mati otroka s kolikami doji, posebna dieta pri materi ni potrebna. To so tudi navodila Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008. Posebna dieta doječe matere je potrebna izključno takrat, če je pri dojenčku dokazana alergija na hrano.
Če pa dojenček ni dojen in je hranjen z mlečno formulo, priporočamo izbiro takšne mlečne formule, ki mu bo pomagala. To so običajno "AC" mlečne formule, kar pomeni "proti kolikam". Na trgu obstaja velika ponudba mlečnih formul proti kolikam. Njihova značilnost je, da imajo manj mlečnega sladkorja, obstajajo pa tudi take, ki imajo poleg znižane vsebnosti mlečnega sladkorja dodane prebiotike (posebni sladkorji, kot so fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi) in maščobe, imenovane "betapol", ki delujejo proti kolikam in obenem mehčajo blato.
Napenjanje pri starejših otrocih in odraslih: Širši spekter vzrokov
Pri starejših otrocih in odraslih so najpogostejši simptomi napenjanja trebušni krči, napenjanje, spahovanje in vetrovi. Manjši otroci bolečino izražajo z nemirom in jokom, večji pa napenjanje opisujejo kot pretakanje v trebuhu, kruljenje v želodcu, napihnjenost v črevesju, hudo nelagodje in napetost v trebuhu, kar je lahko zelo moteče.
Vzroki napihnjenosti in napenjanja pri otrocih so lahko organski, torej pogojeni z določenimi boleznimi. Najpogostejši vzrok je alergija na kravje mleko ali katerokoli drugo hrano, kot so jajca, arašidovo maslo, ribe, oreščki, pšenična moka. V zahodnem razvitem svetu so alergije v izrazitem porastu. Kar pri 6 % otrok do 3. leta starosti in 2 % odraslih se pojavlja alergija na prehrambene alergene. Napenjanje je lahko tudi posledica intolerance na laktozo (mlečni sladkor), celiakije (neprenašanja glutena), kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in drugih bolezni.
Zaprtje in motnje gibanja črevesja kot vzrok napenjanja
Obsežna skupina, ki ima težave z napenjanjem, so otroci s slabšo prebavo in pogosto zaprtostjo, torej tisti, ki težko odvajajo trše blato. V takih primerih je debelo črevo razširjeno in napihnjeno, možno je tudi bruhanje. Lahko se pojavijo tudi manjše količine sveže krvi ob odvajanju blata, kar marsikoga dodobra prestraši.
Zaprtje je pogost pojav sodobnega hitrega tempa življenja. Če otrok blato zadržuje, tudi zaradi tega, ker ne želi odvajati na določenih mestih (npr. v vrtcu ali šoli iz različnih razlogov), nastopi kopičenje blata v razširjenem črevesu, kar lahko povzroči zelo hude težave.
Sekundarni vzroki napenjanja: Povezava z drugimi obolenji
Napihnjenost in napenjanje se lahko pojavita pri različnih obolenjih, na primer pri celiakiji. To je obolenje, ki se pojavi, ko otrok začne uživati žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenico, ječmen, oves in rž). Do pojava celiakije lahko pride kadarkoli v življenju, s tem pa so povezane hude težave, kot so napenjanje, driska, bruhanje, slabše napredovanje telesne teže in višine ter različne druge težave.
Kot je bilo že omenjeno, je pogost vzrok napenjanja tudi neprenašanje mlečnega sladkorja, kar je pogost pojav v odrasli dobi, pri majhnih otrocih pa je običajno posledica prebolele driske zaradi okužbe (npr. po okužbi z rotavirusom).
Samozdravljenje ali zdravniška pomoč pri napenjanju?
Ali potrebujemo le samozdravljenje ali zdravljenje, je težko reči, ker je odvisno od vzroka. Z ustreznim zdravljenjem osnovne bolezni bo minilo tudi napenjanje. Če je vzrok na primer zaprtje, lahko napenjanje ozdravimo s samozdravljenjem. Priporočamo hrano z veliko vlakninami, uživanje probiotikov in pitje veliko tekočine. S takšnim samozdravljenjem, ko v resnici zdravimo zaprtje, pozdravimo tudi napihnjenost.
Celiakija se po pravilih zdravi s posebno dietno prehrano brez glutena in tudi takrat napihnjenost mine. Če gre za kronično vnetno črevesno bolezen, po zdravljenju prav tako mine tudi napihnjenost. Svetujemo pogovor pri zdravniku, ki se glede na težave in stanje pri bolniku odloči za ustrezno zdravljenje.
Zdrava črevesna mikroflora: Ključ do preprečevanja težav
Poškodovana mikroflora, ki je za normalno delovanje črevesja zelo pomembna, je lahko tudi vzrok napenjanja. Za zdravo črevesno mikrofloro že od mladih nog je ključna zdrava prehrana, ki je v določenem obdobju otroka ustrezna.
Vsi pediatri podpirajo in svetujejo dojenje, saj je materino mleko najboljši dejavnik za zdravo črevesno floro pri dojenčku. Če pa otrok ne more biti dojen ali če ima mati premalo mleka, svetujejo ustrezne mlečne formule. Že sedaj imajo mlečne formule lahko dodane pre- ali probiotike za uravnavanje črevesne flore pri dojenčkih. Če pa nastopijo določene bolezni, zaradi katerih pride do razrasta bakterij v črevesu, kot je vnetje slepiča po operaciji na črevesu ali pri kronični vnetni črevesni bolezni, pa svetujejo zdravljenje s probiotiki, to je z ugodnimi bakterijami, ki preprečujejo razrast škodljivih bakterij. Enako je pri zaprtju, ko je tudi primerno zdravljenje s probiotiki. Po antibiotičnem zdravljenju zaradi kakršnekoli okužbe lahko pride do porušenja črevesne flore, zato obstajajo posebni prilagojeni probiotični sevi za zdravljenje in izboljšavo mikroflore ob antibiotičnem zdravljenju.
Vloga vlaknin pri zdravi prebavi
Vlaknine so ključnega pomena pri zdravljenju funkcionalnega zaprtja, ki je najpogostejša oblika zaprtja. Svetujemo hrano z obilico vlaknin, kot je sveže sadje in zelenjava, predvsem kivi, pomaranče, mandarine, hruške, slive, fige, ter polnozrnati kruh in testenine. Odsvetujemo pa banane, riž, korenje in čokolado. Seveda pa svetujejo tudi pitje Donata na tešče in uporabo posebnih mehčalcev blata v obliki sirupa.
Priporočena prehranska praksa za preprečevanje napenjanja
Po novih priporočilih Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko iz leta 2008 svetujejo dojenje do šestega meseca starosti. Dojenček je lahko izključno dojen (torej ne dobi drugega kot le materino mleko) ali pa polno dojen (dobi poleg materinega mleka še vodo ali tekočine na vodni osnovi). Dopolnilno prehrano začnejo uvajati ne pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. Priporočajo najprej uvajanje prekuhane zelenjave, nato krompirja in postopno mesa, v obliki kašic, temu sledijo še mlečno-žitne in sadno-žitne kašice. Pri večjih otrocih pa seveda zdravo prehrano z veliko vlakninami, ob tem pa tudi zadostno pitje tekočin. Absolutno odsvetujejo vegetarijansko prehrano, saj že majhne nepravilnosti v sestavi vegetarijanske prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin, s posledično škodo na zdravju otroka.
Handling - Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka med 0 - 3. meseca
Spremljanje dojenčkovega blata: Indikator zdravja prebavil
Čeprav tema morda na prvi pogled ni najbolj privlačna, je dojenčkovo blato pogosto razlog za zaskrbljenost in številna vprašanja staršev. Kaj pomenijo različne barve, spremenjena konsistenca blata, ki ga vsakodnevno gledate v dojenčkovih pleničkah? Tudi zelo izkušeni starši verjetno še niso videli vseh kombinacij, ki se pojavljajo pri dojenčkih.
Sestava, vonj, barva in konsistenca blata
Blato je sestavljeno približno 75 % iz vode, ostalo pa je kombinacija živih in mrtvih bakterij, ki v črevesju pomagajo prebaviti hrano, beljakovine, odpadne snovi iz hrane, celične obloge, maščobe, soli in snovi, ki jih izloča črevesje in jetra. Glede na sestavo, ni presenetljivo, da ima blato neprijeten vonj, kar je posledica aktivnosti bakterij, ki proizvajajo različne snovi in pline. Blato, ki se v črevesju zadržuje dlje časa, ima tudi bolj neprijeten vonj. Izrazito težak, kisel vonj lahko nakazuje na alergijo na beljakovine kravjega mleka. Navadno blato dojenih dojenčkov nima neprijetnega vonja, medtem ko je vonj dojenčkov, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, nekoliko bolj neprijeten. Ko dojenček pride v stik z različnim izvorom beljakovin (ko začne uživati mešano prehrano, predvsem meso), postaja vonj blata bolj neprijeten. Če menite, da je vonj blata izrazito neprijeten, to omenite izbranemu pediatru.
Polno dojeni dojenčki dnevno zaužijejo različne beljakovine, kar je odvisno od prehrane doječe mamice. Skladno z mamino prehrano se nekoliko spreminja tudi barva dojenčkovega blata. Po drugi strani se spreminja tudi blato dojenčkov, ki uživajo izključno nadomestno mleko in torej dobivajo vsak dan isto vrsto hrane. Razlog tiči v tem, da se spreminja dojenčkova črevesna flora (sestava bakterij, ki naseljujejo črevo). Tako lahko blato dojenčka, ki je hranjen z nadomestnim mlekom v ponedeljek zgleda drugače kot v petek.
Dojenčkovo blato je lahko trdo kot maslo, mehko kot skuta ali tekoče kot jogurt. Dojen dojenček ima navadno gorčično rumeno blato, ki je lahko zrnato ali gladko. Dojenčki, ki so hranjeni z nadomestnim mlekom, pa imajo blato podobno pudingu. Če ima dojenček blato kot zajček (v kroglicah), potem je verjetno zaprt. Velja okvirno pravilo - če se blato kotali, potem je verjetno pretrdo.
Pogostost odvajanja blata pri dojenčkih
Kako pogosto dojenček kaka ni tako pomembno, kot meni večina staršev. Po 6. mesecu naj dnevno ne bi bilo več kot 6 odvajanj in ne manj kot 1 na teden. Vse vmes je popolnoma običajno. V tem obdobju se hitrost premikanja hrane skozi črevesje upočasni. Če se hrana premika skozi prebavila prehitro, telo ne vsrka dovolj hranil. Če pa se hrana premika prepočasi, lahko to pomeni zaprtje. Konsistenca (trdota) blata je bolj pomembna kot pogostost odvajanja.
Spremembe blata skozi otrokovo rast
Z rastjo in spremembo hrane dojenčka se spreminja tudi njegovo blato:
- Novorojenček: Prvo dojenčkovo blato je lepljivo, črno-zelene barve in se imenuje mekonij. Nastajati začne že mnogo pred porodom. Vsebuje plodovnico, telesne celice, žolč, lase,… oz. vse, kar je dojenček pogoltnil še v času, ko je bil v maternici. Čeprav izgleda zelo neprivlačno, mekonij nima vonja. Po nekaj dneh postane blato bolj vodeno in rumenkaste barve, v prvem mesecu je lahko tudi 10 pokakanih pleničk dnevno.
- 2-4 mesec: V tem času se število odvajanj ustali pri približno 4 odvajanjih dnevno. Frekvenca odvajanja je navadno pogostejša pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih, hranjenih z mlečno formulo. Vendar pa lahko zaradi dobrega izkoristka hranilnih snovi v materinem mleku tudi polno dojeni dojenčki kakajo le enkrat na teden, pri tem pa ne gre za zaprtje.
- 5-12 mesec: Ko dojenček začne uživati gosto hrano, se spremeni tudi blato. Blato dojenih dojenčkov postane gostejše, blato dojenčkov, ki uživajo nadomestno mleko, pa redkejše. Po uvedbi goste hrane začnejo navadno tudi dojenčki, ki so bili polno dojeni in so pred uvedbo goste hrane kakali le enkrat tedensko, kakati vsak dan.
- 1-3 leta: Po prvem rojstnem dnevu otrok navadno uživa že vso gosto hrano, zato njegovo blato postaja trše in gostejše. Med 12. in 18. mesecem boste lahko opazili t.i. »zelenjavne plenice«, kjer bo v blatu opaziti večje koščke neprebavljene zelenjave. Razlog za omenjen pojav je, ker se otrokovo črevesje v tem obdobju šele navaja na prebavo večjih kosov zelenjave, mnogi otroci pa hkrati hrane še ne prežvečijo dovolj dobro. Sčasoma se bo vsa hrana bolje prebavila in v pleničkah ne bodo ostajali večji koščki.
Kaj storiti, če je otrok zaprt ali ima drisko?
Če je otrok dojen, potem naj mamica uživa več vlaknin (sadje in zelenjava). Če je dojenček hranjen z nadomestnim mlekom, priporočamo izbor mleka, ki je namenjen prav tej težavi. Vsebuje več mlečnega sladkorja in magnezija, ki zmehčata blato in omogočata lažje odvajanje blata. Posvetujte se tudi z izbranim pediatrom. Če otrok že uživa gosto hrano, potem poskrbite, da zaužije veliko sveže zelenjave in sadja, naj pije dovolj tekočine (najbolje voda), ne ponujajte pa mu čokolade in čokoladnih kašic, riža in kuhanega korenja.
Driska je definirana kot zmanjšana konzistenca blata (tekoče) in/ali povečano število dnevnih odvajanj. Če je posledica okužbe, jo lahko spremljata še bruhanje in povišana telesna temperatura. Dojenčki, predvsem dojeni, zelo pogosto odvajajo večkrat dnevno. Blato je večinoma neformirano, rumeno ("senfasto"). Najbolj zaskrbljeni so starši, ki prvič vidijo odvajanje med previjanjem - blato lahko »teče« iz ritke. To je popolnoma normalno. Zaskrbljujoče je, če se poveča število dnevnih odvajanj ali močno zmanjša konzistenca blata.
Vzroki za drisko so zelo različni. Lahko gre za alergije, intolerance na hrano, najpogostejše pa so črevesne okužbe, ki jih na dojenčke prenesejo sorojenci in odrasli predvsem zaradi slabe higiene rok. V našem okolju kot vzrok infekcijskih drisk prevladujejo virusi. Zanje nimamo zdravil. Okužbe večinoma potekajo v blagi obliki in minejo same od sebe. Zdravljenje je simptomatsko: skrbimo, da otrok ne dehidrira. Povečati moramo dnevni vnos tekočin, vsaj del teh mora biti rehidracijska raztopina. Pozorni moramo biti na izločen urin (vsaj 4-5 mokrih pleničk v dnevu), otrokovo razpoloženje (živahen, umirjen, ves dan spi …) in spremljajoče težave (bruhanje, povišana temperatura …). Številne raziskave so pokazale, da lahko nekateri probiotiki pomembno skrajšajo trajanje driske.
Kdaj je potrebno obiskati pediatra?
Obiskati pediatra je nujno v naslednjih primerih:
- Blato je črno (sum na prebavljeno kri iz želodca ali tankega črevesja).
- Blato je rdeče (sum na krvavitev iz debelega črevesja ali zadnjika).
- Blato je belo (težave z žolčnikom).
- Otrok ob kakanju joka in kriči od bolečine.
- V blatu je sluz (lahko gre za okužbo ali netoleranco).
- Blato se močno spremeni po uvedbi novega živila v prehrano (lahko gre za alergijo).
- Če je blato tudi po dopolnjenem 1. letu zelo tekoče ali ima drisko (tekoče blato več kot petkrat dnevno).
Vpliv antibiotikov, potovanj in dodatkov na otrokovo blato
Štiri stvari, ki lahko spremenijo otrokovo blato, so:
- Antibiotiki: Otrok, ki uživa antibiotike, lahko dobi drisko, ga mučijo vetrovi in je napihnjen. V takih primerih se priporoča uporaba probiotikov (z najmanj dvournim razmakom med zaužitjem antibiotika in probiotika). Raziskave so potrdile, da probiotiki skrajšajo trajanje driske, ki jo povzročijo antibiotiki.
- Gastroenteritis: Otroci s črevesno virozo pogosto prvi dan bruhajo, potem pa potrebujejo še do 2 tedna, da se uredi njihova prebava. Ko virus naseli črevesje, potrebujejo dobre bakterije nekaj časa, da vzpostavijo prvotno ravnovesje. Tudi v teh primerih lahko proces zdravljenja pospešite z uporabo probiotika.
- Potovanje: Na potovanju je včasih težko zagotoviti zadosten vnos tekočine, kar lahko privede do zaprtja. Voda v novih krajih lahko vsebuje bakterije, ki jih otrokova prebavila niso vajena, zato lahko pride do driske. Tudi v tem primeru lahko koristijo probiotiki. Najbolje jih je začeti jemati že nekaj dni pred načrtovanim potovanjem.
- Dodatki železa: Ob jemanju železovih preparatov (zaradi slabokrvnosti), blato postane zelo temne ali celo črne barve, kar je popolnoma običajno. Če je blato črno, vendar otrok ne jemlje železovih preparatov, je potreben posvet pri pediatru.
Polivanje pri dojenčkih: Razlikovanje od bruhanja
Polivanje (regurgitacija, gastroezofagealni refluks) pomeni zatekanje želodčne vsebine v požiralnik in usta. Zelo pomembno je razlikovanje polivanja od bruhanja: polivanje se zgodi brez napora, bruhanje pa je posledica draženja centra za bruhanje v podaljšani hrbtenjači (usklajeno delovanje mišic prebavil, grla in ust). Po polivanju je dojenček zadovoljen, popolnoma neprizadetega videza, po bruhanju pa se počuti slabo, izgleda bolan, pogosto tudi joka.
Polivanje ni bolezen, temveč posledica anatomskih značilnosti dojenčkov: »slabša mišica« spodnjega dela požiralnika, manj oster kot med požiralnikom in želodcem. K lažjemu dviganju hrane pripomore tudi hranjenje dojenčkov s tekočo hrano (mleko). Poliva vsaj 50 % dojenčkov. Začne se zelo zgodaj (že prvi mesec), ne vpliva na rast in razvoj in mine brez posledic - po navadi kmalu po uvajanju goste hrane.
K zmanjšanju refluksa pripomore že nekaj preprostih ukrepov:
- Hranjenje v mirnem okolju (zmanjšanje hlastanja zraka).
- Redno podiranje kupčkov.
- Hranjenje v pokončnem položaju vsaj pol ure po hranjenju.
- Uporaba zgoščenega nadomestka mleka (AR - anti refluks).
- Spanje z dvignjenim vzglavjem.
Če se refluksu pridružijo t.i. alarmni simptomi (bruhanje krvave vsebine, hud jok ob poskusu hranjenja, slabše pridobivanje telesne teže), je treba poiskati pomoč pri pediatru, saj se lahko razvije refluksna bolezen.
Obvladovanje napenjanja: Tehnike za lajšanje nelagodja
Za starše je ena najbolj stresnih reči, ko ne morejo pomiriti svojega dojenčka. Ravno zato je eden največjih izzivov za novopečena starša ugotoviti, zakaj dojenček joka. Včasih se zgodi, da dojenčka nahranimo, previjemo, zamotimo, pestujemo, on pa še vedno joka! Večino dojenčkov kmalu po porodu začne napenjati, vendar se lahko količina plinov in dojenčkovo nelagodje ob tem zelo razlikuje, saj so si dojenčki med seboj zelo različni. Čeprav obstaja veliko razlogov za pline v črevesju in napenjanje, je pogosto glavni vzrok prav preveč zraka v želodčku. Požiranje zraka, ki se ujame v prebavnem sistemu, je eden glavnih krivcev za napenjanje pri dojenčkih. Če vaš dojenček ne more sprostiti plinov, lahko v svojem malem trebuščku občuti izjemno nelagodje. Tudi dojeni otroci niso imuni na ujete zračne mehurčke, a dojenčki, hranjeni po steklenički, težje preprečijo, da bi zrak med hranjenjem prišel v želodec.
Da bi zmanjšali ta vnos zraka pri hranjenju po steklenički, lahko starši poskrbijo, da ima steklenička prezračevalni sistem za odvajanje zračnih mehurčkov iz mleka. Pozorni bodite tudi na velikost luknjice v cuclju (pretok), saj lahko prehiter ali prepočasen pretok povzroči več pogoltnjenega zraka. Pri tem lahko izjemno pomagajo stekleničke Dr. Brown’s, ki jih zato priporočajo tudi pediatri. Te stekleničke imajo namreč notranji prezračevalni sistem, ki usmerja zrak skozi prezračevalno cevko v steklenički - mimo mleka.
Pri hranjenju novorojenčka je položaj bolj pomemben, kot si lahko mislite! Med hranjenjem dojenčka postavite tako, da je njegova glava višje kot trebušček. Nekatere doječe matere ugotavljajo, da uživanje določene hrane (npr. fižol, cvetača, brokoli…) lahko povzroči nelagodje pri dojenčku. Če opazite, da vaš dojenček reagira drugače na hrano, ki jo zaužijete, mu lahko sprememba vaše prehrane pomaga zmanjšati nelagodje.
Podiranje kupčkov je izjemno učinkovit način za ublažitev napenjanja. Če ima vaš otrok izzive s podiranjem kupčkov, priporočamo, da ga po hranjenju okrog 30 minut držite pokonci. Če bo vaš dojenček po toliko časa še zmeraj nemiren, poskusite s toplo kopeljo in rahlo masažo trebuščka, da se tako razbijejo zračni mehurčki v trebuščku. Prav tako lahko poskusite svojega otroka položiti na hrbet in premikati njegove noge, kot bi vozil kolo. Ko bo vaš dojenček sproščen in brez občutkov nelagodja, bo bolje spal. Če dojenček zaspi s plini v trebuščku, lahko postane kmalu nemiren ali celo težko zaspi.
Med hranjenjem lahko dojenček joka, golta, sesa in zajame veliko zraka, kar povzroči spahovanje in sproščanje plinov. Zato pediatri priporočajo, da dojenčka po hranjenju dvignete tako, da bo podrl kupček. Otroci, ki so hranjeni po steklenički, zaužijejo veliko zraka. Da to preprečite, nagnite stekleničko tako, da otrok med pitjem ne bo sesal zraka, ampak bo zagrabil cel cucelj. Prav tako je dobro, da preden mu daste stekleničko z adaptiranim mlekom, pustite za kratek čas, da stoji, saj se steklenička strese, na vrhu pa se naberejo mehurčki.
Ko hranite dojenčka, poskrbite, da bo imel glavo v višjem položaju kot trebuh. Prav tako je dobro, da razmislite o prehrani, ki jo uživa dojenček. Nekatera živila napenjajo, tako da bodite pozorni na to, ko uvajate gosto prehrano. Če otroka še dojite, preverite, katera hrana, ki jo zaužijete vi, ga napenja, in jo izločite s svojega jedilnika.
Priporočamo tudi, da mamice, ki dojijo, uživajo veliko tekočine, pri čemer je zelo primeren kakšen čaj, ki vsebuje janež, saj ta blaži napenjanje in sprošča izhajanje vetrov. Enak čaj lahko dodate tudi svojemu malčku, pri čemer pazite samo na sladkor. Dojenček tega ne potrebuje, vi pa tudi ne.
V končni fazi je pomembno zavedanje, da so težave s napenjanjem in kolikami prehodne, nenevarne in bodo sčasoma minile same po sebi. Z razumevanjem vzrokov, pravilno prehrano in uporabo ustreznih tehnik za lajšanje nelagodja lahko starši pomagajo svojim dojenčkom skozi to pogosto, a obvladljivo obdobje.