Spremljanje prehranjevanja dojenčkov in malih otrok, ter s tem tudi dojenja, je nujno, vendar na nivoju populacije težko izvedljivo. Kljub temu, da se v razvoj stalnega spremljanja in poročanja o dojenju vlaga veliko naporov, ima le malo držav učinkovit sistem spremljanja. V Sloveniji so v Perinatalnem informacijskem sistemu zajeti podatki o dojenju v porodnišnicah, ne obstaja pa nacionalni informacijski sistem za spremljanje načina prehranjevanja dojenčkov in malih otrok. Nekateri zdravstveni domovi sami vodijo statistiko. Za podporo programskih ukrepov in prispevanje k spremljanju napredka pri hranjenju dojenčkov in malih otrok (HDMO) na nacionalni in svetovni ravni so bili leta 2008 objavljeni indikatorji, ki so se leta 2021 posodobili. Ti indikatorji služijo kot standard za zbiranje podatkov in poročanje o praksah HDMO po vsem svetu.
Indikatorji in priporočila za dojenje: Globalni standardi in slovenska realnost
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2008 objavila indikatorje za ocenjevanje prehrane dojenčkov in malih otrok, ki so bili leta 2021 posodobljeni. Ti indikatorji so namenjeni zbiranju podatkov na nacionalni in svetovni ravni ter služijo kot standard za poročanje o praksah hranjenja dojenčkov in malih otrok (HDMO). Priporočeni indikatorji so namenjeni ocenjevanju na ravni prebivalstva in so bili zasnovani za obsežne raziskave ali nacionalne programe, čeprav jih je mogoče uporabiti tudi v manjših lokalnih in regionalnih programih. Pomembno je poudariti, da niso namenjeni pregledu ali oceni posameznikov, temveč ocenjevanju, načrtovanju in spremljanju programov. Priporočljivo je, da se poročila o ocenah indikatorjev HDMO na nacionalni ravni izvajajo približno na vsaka tri do pet let. Kadar je velikost vzorca ustrezna, je priporočljivo, da se indikatorji dodatno razčlenijo na manjše starostne skupine, saj se praksa hranjenja med odraščanjem dramatično spremeni. Na primer, koristno je predstaviti podatke o izključnem dojenju za dojenčke, stare od 0 do 1 meseca, 2 do 3 mesece in 4 do 5 mesecev. Za nadaljevanje dojenja je potrebno indikator prikazati ločeno za otroke, stare 12-15 mesecev, 16-19 mesecev in 20-23 mesecev. Za vse indikatorje dopolnilnega hranjenja je lahko koristno, da jih predstavimo ločeno za otroke, stare od 6 do 11 mesecev, od 12 do 17 mesecev in od 18 do 23 mesecev. Dodatno razčlenjevanje je lahko koristno, če se v anketah zbirajo informacije o dodatnih značilnostih, kot so dohodki, izobrazba mater itd.
V Sloveniji so v Perinatalnem informacijskem sistemu zajeti podatki o dojenju v porodnišnicah, vendar ne obstaja nacionalni informacijski sistem za spremljanje načina prehranjevanja dojenčkov in malih otrok. Nekateri zdravstveni domovi sicer sami vodijo statistiko.
Ključni indikatorji dojenja po posodobljenih smernicah SZO
Posodobljeni niz priporočil SZO za HDMO iz leta 2021 vključuje več ključnih indikatorjev, ki se nanašajo na dojenje:
- Kadarkoli dojeni: Dojenje je priporočljivo za vse dojenčke po vsem svetu, razen v zelo redkih primerih za tiste s posebnimi zdravstvenimi stanji. Čeprav je razširjenost dojenja dobra v večini držav, to ne velja povsod.
- Zgodnji začetek dojenja: Globalna strategija SZO za hranjenje dojenčkov in malih otrok priporoča dojenje novorojenčkov v eni uri po rojstvu. Zgodnji začetek dojenja prinaša številne koristi, vključno s kratkoročnimi in dolgoročnimi koristmi za stabilnost temperature novorojenčka, kolonizacijo s koristnimi bakterijami in močno napoveduje prihodnje izključno dojenje. Otroci, ki v prvi uri po rojstvu niso položeni na dojke, imajo večje tveganje za okužbe in smrt.
- Izključno dojenje prva dva dni po rojstvu: Nov indikator, ki poudarja, da hranjenje novorojenčkov s čimerkoli drugim razen materinega mleka lahko oteži dojenje.
- Izključno dojeni, mlajši od šestih mesecev: Globalna strategija SZO priporoča izključno dojenje prvih šest mesecev življenja. To je najvarnejša in najbolj zdrava možnost za vse otroke, saj dojenčkom zagotavlja vir hrane, ki je edinstveno prilagojen njihovim potrebam, hkrati pa je varen, čist, zdrav in dostopen. Mešano hranjeni dojenčki pred šestimi meseci imajo skoraj trikrat večjo verjetnost, da bodo umrli.
- Hranjenji z različnimi vrstami mleka, mlajši od šestih mesecev: Ta indikator je vključen za zajemanje praks hranjenja dojenčkov z mlečnimi formulami ali živalskim mlekom poleg materinega mleka. Nehumano mleko lahko izpodriva materino mleko, kar je povezano s povečanim tveganjem zgodnjega prenehanja dojenja, zmanjšanjem proizvodnje materinega mleka in spreminjanjem črevesne mikrobiote.
- Nadaljevanje dojenja, 12-23 mesecev: Starostno okno se je razširilo, da se prikaže vsako dojenje v drugem letu življenja. Nadaljevanje dojenja je ključnega pomena med boleznijo, saj pomaga preprečevati dehidracijo in zagotavlja hranila za okrevanje. Daljše obdobje dojenja je povezano z boljšimi rezultati na inteligenčnih testih in lahko zmanjša tveganje za prekomerno telesno težo ali debelost.
- Hranjenje z stekleničko, 0-23 mesecev: Vodilna načela SZO priporočajo izogibanje uporabe stekleničk za hranjenje zaradi težav s čistočo in možnega prenosa patogenov. Hranjenje s stekleničko lahko moti optimalno dojenje, zato se priporoča uporaba skodelice za hranjenje.
Prvi dnevi in vzpostavitev dojenja: Ključ do uspeha
Dojenje je lahko pravi dar narave, ki bi ga morali sprejeti z odprtimi rokami, če le imamo možnost dojiti svojega otroka. Prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediatr., IBCLC, poudarja: "V dojenju sovražnem okolju, ob globokem nepoznavanju mehanizmov nastajanja mleka med prebivalstvom in strokovnjaki, lahko v prvem mesecu, ko je potreben intenziven telesni stik med materjo in otrokom s pogostim dojenjem na zahtevo, zlahka pride do visokega odstotka opustitve dojenja zaradi domnevnega pomanjkanja mleka. Pogost jok, kolike, razdražljivost in pogosto povpraševanje niso zanesljivi kriteriji za pomanjkanje mleka in jih je potrebno izgnati iz skupne domišljije mater in strokovnjakov."
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljenih in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Otrok po rojstvu sam najde dojko in ima vročeni nagon ter potrebne sposobnosti, da prepozna bradavico in se prisesa. Dojka je po porodu še mehka in običajno ni težav s pristavljanjem. Kadar novorojenček zavrača bradavico že takoj po rojstvu, so zato zdravstveni razlogi pri njem ali pri materi.
Zdravi donošeni novorojenčki, ki so takoj po rojstvu nameščeni v kožni stik z materjo, lažje prenesejo prehod v novo obliko življenja z večjo stabilnostjo dihanja, ohranjanjem telesne temperature, stabilnejšim krvnim sladkorjem in z manj joka, kar kaže na manjše doživljanje stresa. Matere, ki držijo svojega otroka po porodu v kožnem stiku, izkazujejo večji materinski čut, povečano občutljivost na zgodnje znake lakote dojenčka, večjo zanesljivost ob negovanju otroka in dojijo daljši čas. Kožni stik z materjo ščiti otroka pred negativnimi učinki ločitve, podpira optimalni razvoj možganov in olajša navezovanje, kar dolgoročno spodbuja otrokovo samoregulacijo.
Marsikatero mater prestraši pogosto sesanje njenega otroka drugi in tretji dan po rojstvu, posebej dojenje ponoči. Novorojenček še ne ve, kdaj je dan, in velikokrat se zgodi, da je v prvih tednih najbolj živahen ravno ponoči. Zanj je sesanje na dojki novo opravilo, ki mu nemalokrat povzroča težave, zato velikokrat počiva in znova in znova sesa. Zgodnje neprekinjeno dojenje mu omogoča uskladiti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva in preden je dojka polna mleka. Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan.
Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker se ob otrokovem sesanju krči maternica in zmanjša izguba krvi. Manj je dovzetna za bolečine, prolaktin in oksitocin izboljšata njeno razpoloženje in ji omogočata spanje tudi podnevi. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Izkušnje mam: Dojenje pri 8 mesecih in uvajanje goste hrane
Na forumih in v pogovorih mam se pogosto pojavlja vprašanje dojenja pri otrocih, starih okoli 8 mesecev, ko se hkrati uvaja gosta hrana. Ena izmed mamic deli svojo izkušnjo: "Aljaž je star 8 mesecev in se še vedno ogromno doji. Zadnja dva tedna sicer poje kar nekaj goste hrane, nekje 2x na dan tudi za cel obrok, vendar se še vedno ogromno doji. Po celotnem gostem obroku ponavadi zdrži brez zize 2 uri, zelooo redko več. Tako so naši obroki približno taki: 7.00 - riževa kašica ali zdrobova kašica ali ovseni kosmiči s sadjem ok.140ml 9.00 - dojenje 12.00 - kosilo - zelenjava+meso, krompir,riž… ok.150 ml, če noče jest, se dojiva 14.00 - dojenje 17.00 - včasih skuta, jogurt ok.50ml, ponavadi dojenje 18.30 - včasih zelenjava, včasih kaka riževa ali podobna kašica, redko sadje, ker ga noče jest. 20.00 dojenje Ponoči enkrat dojenje, pri katerem ful je, drugače pa dojenje še kakih 3x samo tako malo, da ga uspava. To je res približno, ker ponavadi je še kako dojenje vmes ali pa je časovno drugače. Če jeva zjutraj žitno kašico, je nimava za večerjo. V glavnem samo z gosto hrano ni zadovoljen, hoče se dojit in to je problem, ker me je strah, kako bo, ko bo šel v vrtec. Ali se bo odvadil dojenja ali kako? Vaše izkušnje? Kako zmanjšati dojenje? Naj povem, da smo res že ful napredovali, ker se je dojil tudi po 15x na dan - preden je začel z gosto hrano. Pa potem smo prišli na 10x, zdaj smo nekje na 8x, včasih samo 6, ampak to je res zelo izjemoma."
Teorija navezanosti: Kako otroštvo vpliva na življenje
Podpora pri uvajanju goste hrane in nadaljevanju dojenja
Dr. Zalka Drglin, ob svetovnem tednu dojenja, izpostavlja pomen očetove podpore dojenju in poudarja, da se v Sloveniji kultura dojenja ni povsem izgubila. Večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti in več kot polovica dojenčkov se hrani pri materinih prsih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.
Kljub temu, da je izključno dojenje do šestega meseca starosti priporočljivo, se lahko pojavi vprašanje dojenja po prvem letu ali dojenja dvoletnika. Dr. Drglin analizira predsodke o dojenju po prvem rojstnem dnevu in poudarja, da je materino mleko tudi v tem obdobju pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. "Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur, in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto." Poudarja, da je potrebno razgrajevati predsodke in se seznaniti z dejstvi, da doječih žensk ne bi obremenjevali z nespametnimi nasveti in zastarelimi podatki, kot je na primer komentar: "otrok, ki že hodi, je že prevelik za dojenje" ali "se samo crklja". To preprosto ni res.
Strokovnjaki svetujejo, da je pri uvajanju goste hrane pomembno ponuditi otroku čim bolj raznoliko hrano, hkrati pa ne smemo pozabiti na dojenje, ki še vedno predstavlja pomemben vir hranil in varnosti za otroka. Z uvajanjem novih okusov in tekstur se otrokov prehranjevalni vzorec postopoma spreminja. Vendar pa je normalno, da otrok po obroku goste hrane še vedno potrebuje dojenje za potešitev lakote ali zaradi potrebe po bližini in varnosti.
Izzivi in rešitve pri pogostem dojenju in uvajanju goste hrane
Nekatere mamice, kot je Ksenija, se soočajo s težavami pri odvajanju nočnega dojenja: "Moja punčka je stara 8 mesecev in se še vedno veliko dojima. Ponoči 2-3 krat in čez dan enako. Še vedno ne sprejema veliko goste hrane ampak poje vedno samo kakšno žličko potem pa zahteva dojenje. Kako jo naj odvadim nočnega dojenje. Poskusila sem že vse od čaja, dude, vendar noče ničesar sprejeti. Dude in stekleničke nikoli ni marala, čaj pije podnevi iz kozarca. JE moja napaka v tem, da sem jo pristavila k prsim vedno ko je želela? Bo boljše, če jo bom kakšno noč pustila jokati?"
Druga mamica deli svojo izkušnjo: "Pri nas je podobno, s tem da se ponoči doji tudi 7x!!!! 🙁 Tako se je začelo, ko sem skušala upoštevati nasvete E. Pantley (brez dude ipd.), evo, zdaj pa imam … zdaj pa namesto dude vedno zahteva zizo, le v 10% duda vžge. Bradavice me že bolijo, sem neprespana, da se mi meša, avta ne upam voziti, ker sem zelo nepozorna… Tole mučenitšvo me počasi ubija…"
V takih primerih strokovnjaki svetujejo postopno uvajanje sprememb. Pomembno je, da se mamice zavedajo, da je vsak otrok drugačen in da ne obstaja univerzalna rešitev. Nekateri otroci potrebujejo več časa in potrpežljivosti. Izogibanje jokanjem in izpostavljanju otroka nepotrebnemu stresu je ključnega pomena. Namesto tega se priporoča postopno uvajanje novih rutin, kot so branje pravljice pred spanjem, nega telesa ali petje uspavanke, namesto takojšnjega pristavljanja k prsim.
Pomembnost podpore in informacij
Za dobre prakse dojenja matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje. S sodelovanjem pri negi dojenčka in ljubečim odnosom je doječi materi v veliko podporo oče otroka. Zdravstveni strokovnjaki z informacijami in nasveti podpirajo starše pri skrbi za otrokovo zdravje, njegovo rast in razvoj tudi na področju dojenja in prehrane dojenčkov.
Ukvarjanje z izzivi dojenja pri 8 mesecih zahteva potrpežljivost, razumevanje in iskanje prave podpore. Zavedanje o pomenu dojenja, tako za otroka kot za mater, je ključnega pomena za uspešno nadaljevanje te pomembne faze razvoja.
