Prvi meseci z novorojenčkom so čarobni, a tudi izčrpavajoči. Eden največjih izzivov, s katerimi se sreča večina staršev, je nočno hranjenje. Pogosto zbujanje, iskanje udobnega položaja, priprava stekleničke ali dojenje - vse to lahko hitro načne spanec in energijo. Dobra novica? Novorojenčki imajo majhen želodček in zato potrebujejo pogosta hranjenja - tudi ponoči. V prvih tednih se dojenček lahko zbuja na dve do tri ure, kar pomeni, da se spanec pogosto razdrobi na krajše intervale. Veliko staršev prisega na t. i. »feeding station« - kotiček ob postelji, kjer imaš vse potrebno pri roki. S premišljenim prostorom prihraniš ogromno energije. Namesto da bi ponoči brskala po omarah, imaš vse na dosegu roke. Eden najboljših načinov, kako si olajšati nočno hranjenje, je obposteljna posteljica. Posteljica se pritrdi neposredno ob tvojo posteljo, kar pomeni, da imaš dojenčka vedno ob sebi. Pri tem je pomembno, da je posteljica kakovostna in preprosta za uporabo. Naj ima kolesa, da jo lahko premikaš po prostoru, v veliko pomoč pa je tudi, da si lahko stranico spustiš in dvigneš z eno roko brez uporabe zadrg. To ne olajša le hranjenja, ampak tudi povečuje občutek varnosti pri dojenčku. Mamice poročajo, da se tako hitreje uspavajo nazaj, dojenček pa ima več miru. Če hraniš z adaptiranim mlekom ali kombinirano, se hitro pokaže, kako dragocen je grelec za stekleničke. Grelec omogoča, da imaš mleko vedno na pravi temperaturi - brez tekanja v kuhinjo in brez čakanja. To pomeni manj joka, manj stresa in hitrejši povratek k spancu. S tem se ne razbremeni le mama, ampak tudi partner dobi priložnost, da gradi svojo vez z otrokom. Okoli šestega meseca starosti nekateri dojenčki začnejo prespati daljše intervale, še posebej, ko začnejo uvajati gosto hrano. Poskusi podaljševati čas med hranjenji.
Razumevanje nočnega hranjenja skozi prizmo cirkadianega ritma
Preden se lotimo povezave med nočnim dojenjem ali hranjenjem po steklenički in spanjem, je koristno vedeti, kako naš cirkadiani ritem (biološka ura) deluje. Naš cirkadiani ritem je 24-urni ritem, ki je vpet v vsako celico v telesu. Cirkadiani ritem skrbi, da vsi naši notranji sistemi - kot so apetit, presnova, kardiovaskularni sistem, telesna temperatura in imunska funkcija, delujejo v homeostazi. Možgani se zanašajo na signale iz zunanjega sveta. Najmočnejši signal za cirkadiane ritme je svetloba, ki pomaga spodbujati spanje in budnost. Drugi zelo pomemben signal pa je hranjenje. Prehranjevanje pošilja celicam v jetrih, srcu, mišicah in ledvicah, določene signale in sčasoma telo išče te signale, saj je cilj telesa, da vzdržuje homeostazo. V praksi bi to pomenilo, da se vaš 12-mesečni dojenček še vedno hrani x na noč ne zato, ker ne bi bil zrel, da zdrži noč brez hranjenja,, ampak zato, ker so cirkadiani ritmi ponotranjili nočno hranjenje kot navado in signal telesa, ki išče homeostazo. Hormona grelin, ki povečuje občutek lakote, in oreksin, ki spodbuja budnost in povečuje apetit, se sprožita kot odziv praznjenja - polnjenja želodca. Po hranjenju telesu pošljeta signal povišanja krvnega sladkorja, pred hranjenjem pa odziv znižanja krvnega sladkorja. Grelin, kot hormon lakote, se samodejno sprošča glede na naš osebni urnik prehranjevanja. Pri dojenčkih in otrocih je izziv v tem, da so možgani zelo občutljivi na padec krvnega sladkorja, njihovo spanje pa bolj rahlo.
Dojenje nikoli ni samo hranjenje. Vendar je mogoče koristno vedeti ozadje pogostega dojenja, ko le to močno obremenjuje mamo in vpliva na njeno dnevno interakcijo z otrokom. Opazujte, ali se vaš otrok med nočjo res hrani ali je dojenje ali hranjenje po steklenički samo način, da se umiri in zaspi nazaj? Pravo nočno hranjenje je običajno povezano s sesanjem, požiranjem in traja več kot 3 minute. Nekaj dni opazujte vzorec hranjenja svojega otroka in si nato na list papirja napišite okviren čas in število nočnih hranjenj. Več o razumevanju in rešitvah najpogostejših izzivov zbujanja dojenčkov in otrok ter kako dodajati spalne asociacije, si lahko preberete v blog zapisih.
Primer iz prakse: Osem in pol mesečni fantek
Oglašam se vam v zvezi z nočnim dojenjem osem in pol mesečnega fantka. Od rojstva je spal v zibelki in potem v posteljici. Le redko sem ga ponoči obdržala v postelji, saj je bilo premalo prostora za vse tri, jaz pa sem se morala ponoči spočiti. Fantek ni imel nič proti in se je zbujal kvečjemu enkrat ponoči. Zaspal je, recimo, ob 22. uri in se zbudil ob 4. uri, da sem ga podojila. Potem sem ga dala nazaj in je spal do približno 7. ure. Takšna je bila praksa do 6. meseca, ko pa je postal že precej težak - 11 kg, jaz pa sem imela dvakrat težave z hrbtenico. Mož je dosti pomagal, prinesel otroka in ga odnesel, vendar se mi je zdelo bolj enostavno, da otroka ne nosimo nazaj v posteljico, zvečer se mi je pa tudi enostavneje zdelo podojiti ga na veliki postelji in ga kar tam pustiti. Toda pojavil se je problem, saj se fantek želi dojiti vse pogosteje: ko pridem spat okoli 24. ure, pa ob 3. uri, pa ob 5., 6. in 7. uri… Posesa ravno toliko, da se priklopi in zaspi. Večkrat sem ga poskušala znova uspavati brez dojenja, pa mi ni uspelo, saj je tudi meni enostavneje ponuditi mu dojko in tako sva se oba razvadila. Menim, da ponoči v resnici ni lačen tolikokrat, saj ne pije zares, ampak se želi podojiti, ker me voha in sem blizu njega. Morala bova spet ločeno spati, saj me moti neprestano prebujanje, pa ne vem kako? Moja dilema je, ali bi morala vztrajati in mu pač ponuditi dojko kolikorkrat želi, ali se želi dojiti res samo zato, ker z njim spim in me čuti in se težko upre skušnjavi. Podnevi sva dosti skupaj, dojim ga zjutraj, opoldne in zvečer. Sam že odklanja dnevno dojenje, če je preveč zanimivih dogodkov in se ne more umiriti in piti. Nisem pa opazila vpliva dnevnega dojenja in dogodkov na nočno dojenje. Dude od 4.
Obe z dojenčkom sta res »razvajena«, ker je ponoči mnogo enostavneje ponuditi za uspavanje dojko, kot pa pripravljati čajčke ali otroka ujčkati, ker je enostavneje imeti otroka pri sebi v postelji, kot pa vstajati in ga dvigovati iz posteljice. Ni pa samo enostavneje, ampak tudi najbolj naravno. Kot je to v navadi pri mamah, ki se res poglobijo v materinstvo, ste že sami pravilno opazili številne zanimivosti in našli odgovore na svoja vprašanja. Verjetno kar drži, da se proti jutru sin ne doji tako pogosto zaradi lakote (čeprav včasih dojenčki, ki se malo dojijo čez dan, nadomeščajo izgubljeno ponoči), ampak ker se je navadil zaspati z dojenjem, oziroma za uspavanje potrebuje sesanje. Ker nima v ta namen ničesar drugega (palčka ali dude), poseže po tistem, kar mu je najbližje, vaši dojki. Če želite, lahko poskusite znova z dudko, toda ponudite mu jo najprej čez dan. Seveda boste ponoči še vedno morali vstati in mu dati dudo, ko jo bo izgubil, toda tu vam le lahko priskoči na pomoč tudi mož. Morda bi poskusili otroka spet dati spat v posteljico ali za nekaj dni, najbolje ob vikendu, z možem zamenjati posteljo, tako da bo on spal pri sinu. Tako se boste prepričali, ali je vaša prisotnost tista, ki vodi fantka k pogostejšemu zbujanju. Če je, potem boste že imeli rešitev v rokah. Kot vidite sami in kakor vam bodo pritrdili nešteti neprespani starši, je zbujanje, dojenje in skrb za dojenčka ponoči kompleksna zadeva, v kateri ni enostavnih rešitev.
Postopno opuščanje nočnega dojenja: Korak za korakom
Preden se lotite zmanjševanja nočnega dojenja ali hranjenja, se s pediatrom ali pediatrinjo pogovorite, kdaj je vaš otrok pripravljen postopoma spuščati nočno hranjenje, saj na to vpliva veliko dejavnikov. Večina dojenčkov od 6. meseca do 18. Ko ste ugotovili, kolikokrat se vaš otrok res hrani čez noč, in predvidevam, da ste dobili tudi zeleno luč pediatra za zmanjševanje nočnega hranjenja, lahko začnete naslednje korake zmanjševanja nočnega dojenja ali hranjenja po steklenički. Nikoli ni dobro, da hitro ukinemo nočno dojenje ali hranjenje, saj bo telo in možgani ob polni odtegnitvi še vedno iskalo te nočne kalorije in vaš otrok bo jokal, ker bo lačen. Postopno odstavljanje od dojenja ni nežno in prijazno samo do otroka, ampak tudi do mame. Postopno odstavljanje bo preprečilo pojav mastitisa pri mami. Po drugi strani tako tudi telo otroka z malimi koraki privajamo na zmanjševanje pričakovanja telesa po nočnih kalorijah. Postopno odstavljanje od nočnega dojenja je še posebej priporočljivo pri mamah, ki se soočajo z obporodno depresijo ali anksioznostjo, saj prehitra odstavitev predhodno pogostega dojenja lahko vodi do poslabšanja depresivnih ali anksioznih občutkov, ki jih v literaturi in raziskavah zaznamo kot "depresija po odstavitvi" (angl. Post-Weaning Depression). V primeru, da se soočate s poporodno depresijo ali anksioznostjo, se o odstavljanju posvetujte s psihiatrom/psihiatrinjo, psihoterapevtom/psihoterapevtko, kliničnim psihologom/klinično psihologinjo, patronažno medicinsko sestro ali IBCLC svetovalko za dojenje, saj omenjeni strokovnjaki vključujejo znanja iz tega področja in vas bodo znali ustrezno podpreti.
Si res želite začeti z odstavljanjem od nočnega hranjenja, ker je to za vas že neobvladljivo ali je to posledica družbenega pritiska? O socialnih konstruktih, ki zelo vplivajo na naše dojemanje dojenja, spanja z otrokom, sem že večkrat pisala in mogoče dobite širši pogled na to temo v kakšnem drugem mojem prispevku. Je vaša odločitev res iskrena in avtentična. Ali je vaš edini razlog za zmanjšanje, odstavljanje od nočnega dojenja ali hranjenja obljuba, da bo otrok dlje spal? Če je tako, potem želim, da imate realistična pričakovanja. Spanje je v drugem delu noči zelo rahlo in velikokrat vam je dojenje ali hranjenje v zgodnjih jutranjih urah v veliko pomoč. Dojenčka ali otroka pred uvajanjem sprememb pripravite na spremembe. Pri malčkih lahko uporabimo igre vlog tako, da preko plišastih igrač zaigramo dogodek, ki ga bomo izvedli. Otroku lahko preberemo zgodbico na to temo ali sami izdelamo knjigo, ki bo vsebovala slike, povezane z vašim izzivom.
- Postopno odtegovanje hranjenja: V eni študiji so raziskovali postopno odtegnitev hranjenja in izkazalo se je, da je to dobra strategija, ki deluje enako učinkovito pri dojenih dojenčkih kot pri dojenčkih hranjenih po steklenički. To bi pomenilo, da če se vaš dojenček ali malček ob 22h uri hrani, poskušajte postopoma vsak dan za 15 - 20 minut odlašati s hranjenjem tako, da dojenčku zamenjate pleničko, ga nosite in tako povečujete čas med nočnimi hranjenji.
- Zmanjševanje časa dojenja ali količine formule: Raziskujte, koliko časa se vaš otrok doji ali opazujte količino vsebine mlečne formule, ki ga zaužije. Najprej zmanjšujemo 1. nočno hranjenje tako, da 14 dni vsak dan po malo (recimo, če se doji 5 minut) zmanjšamo dojenje za 40 sekund. Ko se čas dojenja zelo zmanjša, otroka uspavamo na isti način, kot smo ga za nočno spanje. Nikakor pa ne na ta račun zmanjševati dnevnega dojenja! Hranjenje po steklenični deluje na istem principu. Vsak dan 14 dni zaporedoma (lahko tudi dlje) redčimo vsebino mlečne formule. Ko smo zmanjšali eno nočno hranjenje, in je otrok začel spati dlje, isti postopek ponovimo pri drugem nočnem hranjenju … itd. Če se boste odločili za postopno odstavljanje od dojenja, dolžine dojenja, ali količine vsebine mlečne formule je pomembno, da imate realistična pričakovanja procesa. Proces večinoma ni linearen. Sploh v zadnjem koraku, ko boste zmanjšali količino dojenja ali hranjenja po steklenički, se bo zgodilo, da bo otrok jokal. Takrat je pomembno, da ste ob otroku in mu držite prostor, saj je zanj to velika sprememba in proces poslavljanja. Bodite pri tem umirjeni in opazujte svoje telo, saj se bo otrok postopoma umiril samo, če boste bili vi ob tem umirjeni.
- Prestavitev dojenja pred nočno rutino: Če je vaš dojenček mlajši od 7. mesecev, lahko poskusite, da dojenje prestavite pred nočno rutino. Tako preprečimo, da bi dojenček povezoval dojenje z uspavanjem. Ta način ne bo deloval pri vseh dojenčkih, ampak imela sem že zelo dobre rezultate, da se je nočno prebujanje samo od sebe zelo zmanjšalo, če so starši premaknili dojenje pred nočno rutino. Delno odstavljanje od nočnega dojenja ali hranjenja po steklenički nikakor ni priporočljivo, pred 6. mesecem starosti otroka. Pri večini dojenčkov vam ni treba ukiniti vseh nočnih hranjenj. Jaz sem svojo hčerko začela odstavljati od nočnega dojenja pri njenih 14. mesecih.
Opazujte, ali se vaš otrok med nočjo res hrani ali je dojenje ali hranjenje po steklenički samo način, da se umiri in zaspi nazaj? Lahko je "nočno hranjenje" zanj spalna asociacija. Večina dojenčkov od 6. meseca do 18. meseca starosti ne potrebuje več nočnih hranjenj, razen če imajo specifične zdravstvene težave. Postopno odstavljanje od dojenja bo preprečilo pojav mastitisa pri mami. Po drugi strani tako tudi telo otroka z malimi koraki privajamo na zmanjševanje pričakovanja telesa po nočnih kalorijah. Vaša odločitev naj bo res iskrena in avtentična. Izberite si način odstavljanja, ki vam najbolj ustreza in začnite postopoma. Prvo s prvim nočnih hranjenjem in nato naprej. Ne priporočam, da delate prevelike korake ali da začnete te korake v drugem delu noči. Imejte realistična pričakovanja in zavedanje, da proces večinoma ni linearen. Začnite z malimi koraki in vsi vzemite čas za te korake. Priporočam, da proces traja od enega tedna do enega meseca. Bodite ob otroku in mu držite prostor, saj je zanj to velika sprememba in proces poslavljanja.
Skrb zase in druga stališča k nočnemu dojenju
Odstavljanje od dojenja v mami lahko vzbuja veliko stisk. Odpirajo se občutki krivde, sramu, dvoma, zapuščanja. Mame so zmedene, ker na eni strani dobivajo sporočila, da je dolgo dojenje dobro za otroka in vsaka mama želi le najboljše za svojega otroka, v sebi pa si želijo z dojenjem prenehati. Vsa ta sporočila, ki jih mame dobivajo iz okolice, v njej vzbujajo občutke krivde in sramu, da ni dovolj dobra mama. Žrtvovanje ni nikoli dobra pot v starševstvu, ker tako otrok dobi sporočilo, da je dobro biti v vlogi žrtve. Tudi, če si želite še dojiti, vam nikoli ni potrebno izbrati črno-bele poti.
Pet dejstev o nočnem dojenju, ki jih redki poznajo
Mame se pogosto srečujejo z dvomi o tem, ali in kolikokrat dojiti, posebej ponoči in ko je dojenček že starejši. Še več, mati dojenčku z nočnim dojenjem pomaga, da bi ponoči bolje spal, dojenje ponoči pa ima še več drugih pomembnih pozitivnih učinkov. Spodaj je pet dejstev, ki jih o nočnem dojenju poznajo le redki, a še zdaleč niso zanemarljiva.
- Nočno materino mleko pomaga dojenčku, da zaspi: V času, ko dojenčki ne morejo proizvajati lastnega melatonina, je nočno materino mleko njegov bogat vir. Dojenčki se rodijo brez cirkadianega ritma - nekakšne notranje ure, ki povzroča, da smo ljudje podnevi budni, ponoči pa spimo. Ta ritem je pod nadzorom številnih hormonov, med katerimi je najbolj znan hormon spanja melatonin. Ko sonce zaide, se raven melatonina dvigne in pri odraslih ljudeh povzroči zaspanost. Toda epifiza, del možganov, ki je odgovoren za proizvodnjo melatonina, je ob rojstvu nezrela. Cirkadiani ritem se tako začne razvijati šele v osmem tednu po rojstvu in se v polnosti razvije do prvega leta starosti otroka. V praksi to pomeni, da majhni dojenčki ne ločijo dneva od noči, ne glede na to, kaj z njimi počnemo, saj tega razvojnega mejnika ni mogoče prehiteti. Kljub temu pa je mati narava matere pripravila za pomoč otrokom v času, ko sami ne ločijo dneva od noči - in sicer tako, da je v času, ko dojenčki ne morejo proizvajati lastnega melatonina, nočno materino mleko njegov bogat vir. Prav iz tega razloga nočno materino mleko dojenčkom pomaga, da zaspijo oz. spijo (dalje).
- Nočno materino mleko se razlikuje od dnevnega in ima edinstvene koristi: Poleg melatonina je nočno materino mleko bogato z drugimi snovmi, ki spodbujajo spanje in krepijo možgane. Dr. Darcia Narvaez, raziskovalka zgodnjega otroštva z Univerze Notre Dame, je za portal raised good dejala: »Starši bi morali vedeti, da materino mleko zvečer vsebuje več triptofana (aminokisline, ki povzroča spanje). Triptofan je predhodnik serotonina, hormona, ki je pomemben za delovanje in razvoj možganov. V zgodnjem življenju zaužitje triptofana vodi do večjega razvoja receptorjev za serotonin. Nočno materino mleko vsebuje tudi aminokisline, ki spodbujajo sintezo serotonina, ki izboljša delovanje možganov, ohranja dobro razpoloženje in pomaga pri ciklusih spanja in budnosti. Zato je za otroke še posebej pomembno, da prejmejo večerno ali nočno materino mleko, ker vsebuje triptofan.«
- Nočno dojenje pomaga zagotoviti dovolj mleka: Raven prolaktina se z dojenjem dvigne; bolj kot se otrok doji, višja je raven prolaktina in večja je zaloga materinega mleka. Prolaktin je hormon, ki pomaga vzpostaviti, graditi in vzdrževati oskrbo z mlekom in tako kot melatonin sledi cirkadianemu ritmu. V prvih tednih dojenja telo v dojki odloži receptorje za prolaktin, ki pomagajo uravnavati proizvodnjo mleka. Raven prolaktina se z dojenjem dvigne; bolj kot se otrok doji, višja je raven prolaktina in večja je zaloga materinega mleka. Ravni prolaktina pa so bistveno višje v nočnem materinem mleku, zlasti v zgodnjih jutranjih urah. Če se dojenček doji ponoči, materi pomaga vzdrževati dovoljšno zalogo mleka. Nekatere matere otroke tudi več dojijo ponoči, ker je takrat preprosto več mleka.
- Nočno dojenje lahko zaščiti pred kolikami: Melatonin sprošča gladke mišice prebavil, s čimer zmanjša tveganje za kolike. Otroške kolike oz. trebušni krči, za katere ni znanega zdravila, običajno prizadenejo dojenčke, stare od dveh tednov do štirih mesecev, zanje pa so značilne epizode joka, ki se običajno pojavijo zvečer. Pozitivna lastnost uživanja melatonina v nočnem mleku doječe matere je za otroka tudi to, da melatonin sprošča gladke mišice prebavil, s čimer zmanjša tveganje za kolike. Dojenčki sami ne proizvajajo melatonina do starosti približno treh mesecev, zato so pri otrocih, ki se ponoči dojijo manj, kolike brez zunanjega vira melatonina bolj verjetne.
- Nočno dojenje ščiti pred SNSD: V metaanalizi 288 študij s podatki o dojenju in Sindromu nenadne smrti dojenčka (SNSD) je bilo ugotovljeno, da »dojenje ščiti pred SNSD in da je ta učinek močnejši, če gre za ekskluzivno dojenje« (da se otrok le doji). Ugotovljeno je bilo, da vzburjenje dojenčkov pomaga pri tem, da ti ostanejo v fazah spanja, ki jih ščitijo pred SNSD. Vzburjenje je pogostejše pri dojenčkih, ki se dojijo ponoči.
Praktični nasveti za umirjanje in uspavanje dojenčka
Slišali smo že veliko nenavadnih prigod o tem, kako uspavati majhne štručke. Od večernih voženj z avtomobilom in vse do sedenja na sušilnem stroju s škratkom v naročju. Naloga je včasih težja, kot se zdi. A morda bo delovalo kaj od naštetega. Pa sladke sanje malim sončkom in njihovim staršem.
- Oči na peclje: Opazujte ga in bodite pozorni na znake zaspanosti, ki ga izdajajo. Namesto da čakate, da ga utrujenost spravi v slabo voljo, opazujte ali zeha ali si menca oči. Nekateri otroci bodo storili ravno nasprotno in postali živahnejši, le da bi zmedli starše in si izborili še minutko ali dve. Če je dojenček resnično utrujen, je lahko odhod v posteljo vse prej kot razveseljiv dogodek, zato določite uro, ob kateri bo dojenček že v posteljici.
- Naj spanje postane rutina: Ni skrivnost, da lahko rutina vašim sončkom da dovolj dobro vedeti, kdaj je čas za spanje. Izberite si čisto svoj večerni ritual in se ga držite. Doslednost je ključ do uspeha. Poveste mu lahko zgodbico ali zapojete pesem, zven vašega glasu ga bo pomiril, poleg tega pa je to lahko uporabna dota za naslednje mesece in leta, ko bo vaš otrok že večji. Otroku je vaš glas namreč znan že takoj, ko se rodi in nanj tudi najbolj pozitivno deluje.
- Sproščujoča masaža: Včasih se učinek večerne pravljice niti približno ne more meriti z učinkom sproščujoče masaže. Prija tudi odraslim, le zakaj ne bi našim najmlajšim? Otroško olje malce pogrejte v dlaneh in razvajajte svojega malčka z dolgimi potegni in nežnimi pritiski.
- Temna soba: Mali nočni ptici lahko dopoveste, da je čas za spanje tudi tako, da ugasnete luči. Tudi ob spanju skozi dan dobro zagrnite zavese in spustite žaluzije, da boste svetlobi kar najbolj zaprli pot v sobo. Ko je čas za prebujanje, jih odgrnite. Tako bo dojenček bolje povezal svetlobo z budnostjo, temo pa s spanjem.
- Primerno spalno okolje: Temperatura otroške sobe naj nikar ne bo prevelika, saj tudi vam bolj prija, če spite v hladnejšem prostoru. Prav tako ni potrebno, da je soba, v kateri malček spi, kot zvočno izolirana komora. Ko ste bili noseči, so ga stalno obkrožali zvoki vašega srca ali glasnega želodca, zato nekateri dojenčki trdneje spijo, če jim prižgete ventilator ali kakšno drugo brnečo napravo.
- Pazljiva izbira pižam: Najsi bodo še tako ljubke, lahko nekateri materiali nežno otroško kožo razdražijo. Kupite takšne, ki so izdelane iz naravnih materialov, kot so bombaž, in tako preprečite srbeče nevšečnosti.
- Duda kot pomoč: Če brez dude ne more zaspati, potem mu jo vzemite, ko že spi, saj bi se lahko zbudil, če bi mu med spanjem sama padla iz ust. Izberite tiste mehkejše, ki ga ne bodo tiščale v obraz, če se bo med spanjem prevalil na trebuh.
- Nežno previjanje ponoči: Ko ugotovite, da ritka vašega otroka plava v mokri plenički, verjetno ne poskočite od veselja, zlasti če ima dojenček rahel spanec, vi pa ste za odhod v posteljo morali iz rokava izvleči vse adute. Svojega sončka zato nikar ne dvigujte iz posteljice, da bi ga previli na previjalni mizi. Predramil se bo in zopet bo sledilo dolgotrajno uspavanje. Namesto tega, ga poskusite čim bolj nežno previti v posteljici. Če bo priprl veke ali začel hlipati, mu brž začnite tiho prepevati.
Zablode o dojenju v prvih dneh
Vsak dojenček ima svoje lastne spalne in prehranjevalne vzorce in zahteve. Novorojenčki prvih nekaj tednov ne razlikujejo med dnevom in nočjo. Dojenček preprosto ni vajen daljše obdobje biti brez hrane. V maternici se je dojenček »prehranjeval« na uro. Če dojenčka hranite z mlečno formulo, se lahko s partnerjem pri tem menjate. Enako lahko postopate, če si mleko zvečer izčrpate in ga shranite v hladilnik (dobro zaprtega pri +4°C do +6°C starega največ dva dni). Pri treh mesecih starosti bo lahko vaš dojenček zdržal od enega do drugega obroka daljši čas in bo zato tudi dlje spal ponoči, namesto podnevi.
V prvih 24 urah postavljate temelje za vzpostavitev dojenja oz. vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček ne more dojiti.
- Zmotno prepričanje: Otroka naj bi bilo treba pustiti v posteljici, da si odpočije. Ne drži. V nekaterih porodnišnicah novorojenčka ob premestitvi iz porodnega bloka na poporodni oddelek povijejo v »štručko« in odložijo v posteljico, rekoč, da si mora sedaj dojenček odpočiti. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Tako bosta oba bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi.
- Zabloda: Zato ga lahko pustimo spati. (Čez 24 ur bo pa panika, tehtanje, steklenička, nastavki in še kaj.) Ravno prepričanje o »rezervi« je botrovalo številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja! Dokazano je, da 8-10 podojev v prvih 24 urah zniža tveganje za zlatenico. Kožni stik ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh.
- Zabloda: Da si mamica odpočije. Zgrešen nasvet. Ravno ponoči je ključno, da mamica doji in leži, da ima otročička pri sebi. Če mati ponoči vstaja, se raven prolaktina, hormona, ki je odgovoren za tvorjenje materinega mleka, zniža.
- Zabloda: Želite dojiti? Potem takoj pozabite ta nasvet. Kdor vam priporoči kaj takšnega, ne razume dojenja. Noben novorojenček aktivno ne sesa npr. 15 minut. Malce sesa, si oddahne, spet sesa… Dojenčkom je všeč, da teče, zato med podojem mirno večkrat zamenjate stran - brez skrbi, dojenček bo dobil tudi bolj kalorično, mastno t.i. zadnje mleko. Dojite, kadar se dojenček želi dojiti. Bodite pozorni na subtilne znake in ga takoj pristavite (ne ga npr. 5 minut čakati).
- Zabloda: Med podoji je treba počakati, da se »naredi« mleko. Ni res. Prsi niso posodice, kamor bi se nakapljalo mleko, potem bi se otrok podojil in bi bilo treba spet čakati. Prsi niso nikoli (do konca) prazne. Mleko vedno je.
- Zabloda: Zato je treba z dojenjem počakati. Z dojenjem nič ne čakamo. Dojenčka imamo tik ob sebi, da ima dojko pred nosom in se bo lahko dojil, kadar bo želel. Če vmes polije ali pobruha še malo plodovnice, ni nič hudega. Z vsakim podojem bo dobival tudi materino mleko, ki v prvih urah in dneh teče po kapljicah, kar je za novorojenčka ravno prav.
- Zabloda: Ni res. Sesalci smo rojeni za sesanje in človeški mladiček najbolj potrebuje tesen fizični stik s svojo mamico, da se počuti varnega. Materino mleko je izredno hitro prebavljivo, zato da je dojenček deležen pogostega dojenja, pri čemer dobi vse, kar potrebuje. Dojenje dojenčka in mamico umirja in povezuje. Čim večkrat se otrok doji, več mleka dobi in bolj je materino telo stimulirano za tvorjenje mleka.
- Zabloda: Bradavice so, takšne kot so, povsem v redu. Utrjevanje ni potrebno. Potreben ni niti lanolin niti razna mazila niti nastavki. Če bradavice niso vdrte (pa še te se z dojenjem v mnogih primerih izbočijo), so povsem normalne. Ploske, široke, neizrazite in še ne vem kakšne bradavice so samo miti, s katerimi želijo (običajno so to) zdravstveni delavci upravičiti uporabo nastavkov. V Sloveniji smo priča pravi epidemiji nastavkov (očitno so si proizvajalci dobro utrli pot v naše porodnišnice?!), saj skoraj vse matere, ki se name in na kolegice obračajo po pomoč pri dojenju, bodisi uporabljajo nastavek bodisi jim je bila uporaba svetovana. Dojenje je v prvih dneh lahko nekoliko nelagodno, nikakor pa ne sme boleti. Če dojenje boli, poiščite pomoč svetovalke za dojenje.
- Zabloda: Če se dojenček ne more dojiti (npr. zaradi bolezni ali nedonošenosti), je ključno, da mati čim prej (idealno v prvi uri ali urah) po porodu začne ročno iztiskati mleko oz. če je preslabotna, da bi to zanjo naredil kdo drug. Sploh za nedonošenega ali bolnega dojenčka je bistveno, da bi čim prej dobil kolostrum, prvo mlezivo ali pa vsaj darovano materino mleko. Ko pride do navala mleka, naj mati prične s črpanjem mleka ali pa, če ji je lažje, lahko še vedno nadaljuje z ročnim iztiskanjem mleka.
- Zabloda: Leni dojenčki ne obstajajo. Če se novorojenček ne pristavlja ali ne sesa učinkovito, veljajo ista priporočila kot zgoraj. Čim prej je treba poiskati vzrok težav. Poiščite pomoč svetovalke za dojenje.