Vročina pri dojenčku: Vse, kar morate vedeti o kopanju in negi

Ko dojenček dobi vročino ali celo noč neutolažljivo prejoka, smo starši obupani, zaskrbljeni in se pogosto počutimo nemočno. Dojenček je majhno bitje, ki nam še ne zna povedati ali pokazati, kaj in kje ga boli, mogoče srbi, peče. Zato je pomembno, da starši poznamo načine, s katerimi lahko dojenčku olajšamo težave. Najbolj značilen simptom, ki je pokazatelj, da gre pri otrocih bodisi za virusno ali bakterijsko okužbo, je zagotovo vročina. Z vročino se pospešijo imunski procesi in zmanjšajo negativne posledice okužbe. Ni dokazov, da bi zniževanje vročine izboljšalo potek bolezni ali da bi visoka vročina povzročala v telesu poškodbe (razen izjemoma pri otrocih s kroničnimi boleznimi ali v primeru hipertermije, ko se otrokovo telo pregreje zaradi zunanjih dejavnikov, npr. visoka temperatura v zaprtem avtomobilu). Torej povišano telesno temperaturo znižujemo predvsem zato, da je otroku ugodneje in da zmanjšamo izgubo tekočine. Vročino nižamo samo, če jo otrok težko prenaša, in sicer ko preseže 38,5 °C.

Fizikalne metode za zniževanje vročine pri dojenčku

Za zniževanje visoke telesne temperature si lahko pomagamo s fizikalnimi metodami, kot so obkladki in kopeli. Mlačne obkladke dajemo na čelo, pod pazduhe in na dimlje. Z mokro, mlačno brisačo lahko brišemo otroka po celem telesu, lahko ga tudi za 5 minut ovijemo v mlačno, ožeto rjuho, čez katero ovijemo še suho. Vsi ti načini zaradi izhlapevanja vode s površine kože bolj učinkovito delujejo kot sama kopel.

Naravne metode zniževanja povišane telesne temperature vključujejo mlačne kopeli in mlačne ovitke. Otroka golega položimo v kad, temperatura vode naj bo okrog 36 stopinj Celzija, nato počasi prilivamo mrzlo vodo, dokler ne dosežemo temperature do 29 stopinj Celzija. Po nekaj minutah ga vzamemo iz kadi, dobro obrišemo in oblečemo. Nikar naj vas ne skrbi, da bi se otrok pri tem prehladil. Videli boste, da mu bo odleglo. Pri mlačnih ovitkih otroka slečemo in zavijemo v rjuho, ki smo jo prej namočili v mlačno vodo. Čez to ga pokrijemo s suho rjuho. Počakamo nekaj minut in postopek ponovimo od dva- do trikrat. Nato otroka dobro obrišemo in oblečemo. Nikoli ne smemo uporabiti preveč mrzle vode, ker je to lahko za otroka prehud stres.

Zdravila za zniževanje vročine

Paracetamol je najbolj pogosto uporabljan antipiretik. V primeru, da je njegov učinek prešibek, uporabimo ibuprofen, vendar ne pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Da se izognemo predoziranju in napakam pri odmerjanju, saj smo starši ob skrbi za bolnega otroka izčrpani in nenaspani, raje ne uporabljajmo izmenično enega in drugega zdravila. Zdravila v obliki sirupov imajo prednost pred svečkami, saj imajo bolj predvidljivo absorpcijo in omogočajo lažje prilagajanje odmerka glede na otrokovo težo.

Za zniževanje vročine svetujemo kot antipiretik prve izbire paracetamol in sicer 10 do 15 mg na kg telesne teže, na štiri do šest ur. Če ta ne učinkuje ali bi presegli dnevni odmerek paracetamola, uporabimo ibuprofen (5 do 7,5 mg na kg telesne teže na šest do osem ur). Oralno dajanje paracetamola ima pri otrocih prednost pred rektalno uporabo, ker je absorpcija stalnejša in omogoča natančnejše odmerjanje na podlagi telesne mase. Paracetamola in ibuprofena otrokom z vročino ne smemo ponuditi hkrati. Prav tako ju pri otrocih z vročino ne smemo rutinsko izmenjevati. Možnost napake pri odmerjanju je večja kot le pri enem zdravilu, zato so potrebna še natančnejša navodila glede intervalov in odmerkov glede na telesno težo otroka, in ne starost otroka ali višino telesne temperature. Rektalna uporaba pride v poštev le v primeru bruhanja ali drugih motenj, ki preprečijo peroralno uporabo. Izjemoma ob bruhanju ibuprofena ter hkratni neučinkovitosti paracetamola lahko otroku rektalno damo tudi diklofenak (1 do 2 mg na kg telesne teže na dan v dveh do treh odmerkih). Antipiretiki ne preprečujejo vročinskih krčev in jih ne smemo uporabljati le v ta namen. Antipiretikov ni priporočljivo uporabljati za preprečevanje zvišane telesne temperature ali lokalnih reakcij po cepljenju. Pri otrocih z noricami in kadar vročina traja več kot tri dni in ni jasnega vzroka zanjo, je potrebna previdnost pri uporabi nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen, diklofenak), saj lahko prikrijejo resno bakterijsko okužbo.

Merjenje telesne temperature pri dojenčku

Najbolj primerno merjenje telesne temperature tako za dojenčke kot za starejše otroke je pod pazdušno arterijo, saj so meritve v primerjavi z drugimi ob pravilni uporabi (merjenje v mirovanju in ne po telesni aktivnosti,, ali kopanju) na tem mestu najbolj natančne in neinvazivne. Pri novorojenčkih telesno temperaturo merimo z elektronskim termometrom pod pazduho. Pri otrocih, starih od štiri tedne do pet let, zdravstveni delavci merimo telesno temperaturo z elektronskim termometrom pod pazduho ali infrardečim timpaničnim termometrom. Čelni kemični termometri so nezanesljivi, zato jih zdravstveni delavci ne uporabljamo. Merjenje v ustih in danki ne smeta biti rutinski tehniki merjenja telesne temperature pri otroku, mlajšem od pet let. Merjenje telesne temperature v danki ni priporočljivo pri onkoloških bolnikih, novorojenčkih in bolnikih z drisko, nevtropenijo in imunskimi motnjami. Rutinsko naj ga prav tako ne bi uporabljali pri otrocih, mlajših od pet let, ker je invazivno in povzroča nelagodje.

O povišani telesni temperaturi govorimo, ko temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, v ušesu 37,5 °C, v ritki (najbolj natančno) nad 38 °C. Dojenček ima enega ali več simptomov: je nemiren, razdražljiv, utrujen, zaspan. Ob hitrem porastu temperature ali visoki vročini ga lahko tudi trese mrzlica. Lahko zavrača dojenje ali hranjenje, ima pordelo kožo, vroče čelo in telo, okončine pa so hladne na otip, utrip srca je povišan, diha hitreje. Temperaturo mu izmerite v mirovanju, vsaj dve uri po hranjenju, med tem naj ne bo pretirano oblečen in pokrit.

Dehidracija pri dojenčkih in majhnih otrocih

Driska in bruhanje zahtevata pri dojenčkih in majhnih otrocih resno skrb, saj pri njih lahko hitreje pride do nevarne dehidracije. Zato moramo zagotavljati vnašanje zadostne količine tekočine s pogostejšim dojenjem, otrok lahko pije po požirkih prekuhano vodo ali pripravek z rehidracijsko soljo, ki telesu povrne izgubljene minerale. Da je otrok dehidriran, opazimo po motnih, udrtih očeh, suhih, lepljivih ustih, rdečih in razpokanih ustnicah, redkejšem odvajanju urina, ki je bolj rumen in izrazitega vonja, koža je suha in hladna, mečava na otrokovi glavici udrta ipd. Trajanje driske lahko učinkovito skrajšamo z uporabo nekaterih probiotičnih sevov, kot sta Lactobacillus GG in Saccharomyces boulardii. Pri driski pogosteje menjamo pleničke, saj lahko tekoče blato kožo agresivno poškoduje. Kožo ob vsaki menjavi nežno očistimo in nanjo nanesemo zaščitno mazilo.

Prehladna obolenja in nego nosu ter kašlja

V zimskem času so pri otrocih pogosta prehladna obolenja, ki jih spremljata izcedek iz nosu in kašelj. Dražeč kašelj lahko od otrokovega 4. meseca učinkovito blažimo s slezovim sirupom, kasneje tudi z drugimi zeliščnimi sirupi. Nosek je priporočljivo pogosto čistiti s fiziološko raztopino, če je zelo zamašen pa s hipertonično raztopino. Če tudi to ne zadostuje, ko ponoči zaradi oteženega dihanja otrok zelo slabo spi, lahko uporabimo zeliščni gel (ki ne sme vsebovati za otroka dražečega mentola ali kafre!), s katerim ga namažemo po prsih ali hrbtu.

Kdaj obiskati zdravnika?

Z obiskom pri zdravniku nikakor ne smemo odlašati, če ima otrok mlajši od 3 mesecev vročino nad 38 °C, otrok mlajši od 6 mesecev vročino nad 39 °C, pri vročini nad 40 °C ter v primeru, ko se po kratkotrajnem izboljšanju bolezen zopet poslabša in vročina spet poraste.

Pri otrocih, mlajših od treh mesecev, ki zbolijo s povišano temperaturo, je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku. Ta je potreben tudi pri otrocih, mlajših od treh mesecev in z vročino nad 38 °C, pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, z vročino nad 39 °C in pri vseh otrocih z vročino nad 40 °C. Če otrok čuti neudobje, jo lahko začnemo zniževati že prej, npr. pri 38,5 °C. Pomemben je način, na katerega izmerimo telesno temperaturo, saj imajo različni deli telesa različno temperaturo in jo znižujemo pri različnih vrednostih, npr. Za zniževanje telesne temperature pri otrocih lahko uporabimo zdravila brez recepta, ki vsebujejo paracetamol ali ibuprofen. Primerna so zdravila v obliki sirupov, če otrok bruha, se lahko uporabijo svečke. Zdravila lahko odmerjamo glede na starost otroka ali, še bolje, na težo. Otrokom lahko odmerimo 10 mg paracetamola na kilogram telesne teže in ta odmerek ponavljamo na 4 ure ali 15 mg paracetamola na kilogram telesne teže in odmerek ponavljamo na 6 ur.

Kopanje dojenčka v bazenu in morju

Ko dojenček doseže starost, ko se lahko kopa v bazenu ali morju, je pomembno upoštevati nekaj smernic. Za najmlajše (dojenčke po 6. mesecu starosti) naj bo temperatura vode med 32°C in 33°C, voda pa redno pregledana in neoporečna. Priporočljivo je, da je kopališče mirno z malo kopalcev. Kopališče naj zagotavlja tudi dovolj svetlobe, da je dojenček v vodi dovolj aktiven. Najprej naj dojenček vodo občuti na stopalih, kasneje nogah, namaka naj roke, čofota in šele na koncu dojenčka v prsnem položaju počasi potopite v vodo do glave. Glavo načeloma izpuščamo pri močenju na bazenu, da se otroci ne ohlajajo prehitro. Otroka postopoma spodbujamo k potopu glave. Ko bo čas pravi, naj sam potopi glavo.

Kopanje v morju je priporočljivo le za ohlajanje v vročih poletnih mesecih. Kjerkoli ste, poskrbite, da je otroku v vodi prijetno. Zavedati se moramo, da se dojenčki ohlajajo hitreje kot odrasli, zato naj bo zadrževanje v morju kratkotrajno (optimalna temperatura vode za plavanje dojenčkov je 32°C do 33°C v bazenu). Daljše zadrževanje v vodi pod 28°C lahko povzroči razna obolenja in zato dojenčka raje namakajte v topli vodi bazena ali močno zmanjšajte čas kopanja v morju.

Potovanje z dojenčkom

Kljub vročini, je morje za 6 tedenskega dojenčka le malce prevelik zalogaj. Če pa se odpravljate na dopust, ki ga planirate, kar pojdite. Ponavadi otrok lepo prespi kar velik del poti, sicer po zagotavljanju mamic, ki so to dale skozi, kar gre. Verjetno je bolje, da vozite, dokler spi, ustavljate pa se, ko se prebudi. Na dopust le vzemite svečke proti vročini, če bi bila previsoka, jo je potrebno znižati. Fiziološka bo tudi v redu, kakšen Fenistil gel za morebitne pike, za vse drugo pa obisk pri zdravniku.

Poletna varnost in zaščita pred vročino

Poletje je čas za igro na prostem, družinske izlete in sproščanje ob vodi, prinaša pa tudi ekstremne temperature, ki lahko predstavljajo resno nevarnost za naše najmlajše. Otroci so bolj dovzetni za vročinske udarce in dehidracijo zaradi svojih manjših teles in hitrejšega metabolizma. Starši moramo biti še posebej pozorni na varnost svojih malčkov v vročih dneh, da se izognemo neprijetnim in nevarnim situacijam. Vročinski stres nastane, ko telo ne more več učinkovito uravnavati svoje temperature. Otroci so še posebej občutljivi na vročinski stres, ker njihovo telo hitreje proizvaja toploto in se počasneje ohlaja. Njihov termoregulacijski sistem ni tako učinkovit kot pri odraslih, kar pomeni, da se lahko hitreje pregrejejo. Če opazimo katerega od teh simptomov pri otroku, je pomembno, da takoj ukrepamo in otroka ohladimo. V prvi vrsti lahko pregrevanje preprečimo s primerno hidracijo. Pomembno je, da otroke spodbujamo, da pijejo vodo redno, tudi če niso žejni, saj žeja pogosto nastopi prepozno. Priporočljivo je, da otroci pijejo vodo pred, med in po igri na prostem.

Drugi pomemben dejavnik, ki preprečuje pregrevanje so primerna oblačila. Prav tako kot odrasli, je priporočljivo, da tudi otroci nosijo lahka in svetla oblačila iz materialov, ki dihajo - bombaž ali lan. Izogibati se moramo neposredni sončni svetlobi. Najboljši čas za igro na prostem je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko sonce ni tako močno. Pomembno je tudi, da se v času najtoplejših ur v dnevu zadržujemo v svežem in prezračenem prostoru, pri čemer poskrbimo, da ni prevelike temperaturne razlike med zunanjim in notranjim prostorom. Nikakor se ne zadržujemo na soncu ali v razgretih prostorih. Vročinski stres je stanje, ki se pogosto pojavi pred vročinskim udarom. Slednji je resno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Če otrok doživi vročinski udar, je pomembno, da starši hitro prepoznamo simptome in ukrepamo. Gre za resno in nujno medicinsko stanje. Če sumite, da ima otrok vročinski udar, ga takoj premaknite v hladen prostor, odstranite odvečna oblačila, začnite z ohlajanjem telesa z mokrimi brisačami ali hladno vodo in pokličite nujno medicinsko pomoč. Ne čakajte, da se stanje izboljša samo od sebe, saj lahko vročinski udar hitro napreduje in povzroči trajne poškodbe ali celo smrt.

Beton in asfalt lahko postaneta zelo vroča in povzročita opekline, zato je bistveno bolj razumna odločitev igra na travnatih ali peščenih površinah. V tem primeru ne smemo pozabiti tudi na primerno obutev, ki male nogice zaščiti pred razgretimi površinami. Zaščitne kreme z visokim zaščitnim faktorjem (SPF) so nujne za zaščito kože pred škodljivimi UV žarki, tudi zjutraj in zvečer, ko mislimo, da sonce ni tako močno. Kremo je potrebno nanesti vsaj 30 minut pred izpostavitvijo soncu in redno ponavljati nanos, zlasti po igri v vodi ali pri znojenju. V vročih dneh se izogibajmo intenzivnim športnim aktivnostim in tekmovalnim igram na prostem, ki doprinesejo k hitremu pregrevanju. Bolj so primerne vodne igre: škropljenje z vodo, igre z vodnimi baloni ali postavitev majhnih bazenčkov. Vodne pršice in fontane v parkih so prav tako odlične za osvežitev. Igra v senci prav tako lahko zagotovi varno in prijetno zabavo. Dojenčke in malčke je treba še posebej zaščititi pred vročino. Tako kot za večje otroke tudi za malčke poskrbite, da ne bodo preveč oblečeni in redno preverjajte njihovo telesno temperaturo. Pregrevanju med spanjem se izognete z uporabo lahkih rjuh in vzdrževanjem primerne temperature prostora. Dojenčkom in malčkom pogosto ponujajte tekočino - dojite ali ponudite stekleničko - da preprečite dehidracijo.

Skrb za varnost otrok v vročini

Otroci se učijo s posnemanjem. Poskrbimo, da tudi sami sledimo istim nasvetom za varnost v vročini. Če otroci vidijo, da starši pijejo dovolj vode, nosijo zaščitna oblačila in se izogibajo soncu, bodo najverjetneje sledili njihovemu zgledu. Pojasnimo jim pomembnost varnosti v vročini na enostaven in razumljiv način med skupnimi kosili ali večerjami, razložimo, zakaj je pomembno piti vodo, nositi klobuk in se izogibati soncu. Poskrbimo, da se zadržujemo v dobro prezračenih prostorih na primerni temperaturi. Svojo hišo skrbno opremimo s klimatsko napravo, ki bo ustrezala vsem potrebam in željam, saj klime ne zagotavljajo le hlajenja, pomagajo tudi pri izboljšanju kakovosti zraka. Dobro je tudi, da imamo vedno pripravljen komplet z najnujnejšimi rečmi, ki vključuje hladne obkladke, kremo za sončenje, dodaten komplet primernih oblačil, vodo in navodila za prvo pomoč. Približajmo jim nekaj osnovnih korakov prve pomoči, kot je uporaba hladnih obkladkov in kdaj poiskati pomoč odraslih. Zaščita otrok pred vročino je ključnega pomena za njihovo zdravje in dobro počutje. Sledite tem nasvetom, da bodo vaši otroci varni, hidrirani in zaščiteni pred nevarnostmi vročine. Skrb za varnost otrok ni le naloga, temveč odgovornost, ki jo moramo vsi jemati resno. Poletje je čas za zabavo in ustvarjanje nepozabnih spominov. Z ustreznimi ukrepi in skrbnim načrtovanjem lahko zagotovimo, da bodo naši otroci varno uživali v vseh čarih poletja. Z upoštevanjem nasvetov za varno uživanje v najbolj vročih mesecih in pravo klimatsko napravo naj vaš dom preplavita otroški smeh in veselje. Vrhunske klimatske naprave znamke Daikin najdete pri podjetju Airabela. Več informacij o tem, kako do svežih prostorov na vrhuncu vročinskega vala vas čaka na spletni strani Airabela. Tam lahko v stik stopite tudi z izkušenimi strokovnjaki, ki so vam vedno na voljo za svetovanje.

Vročina ni bolezen, ampak obrambni mehanizem

Kljub napredku zdravstvenega varstva ostajajo okužbe najpogostejši vzrok obolevnosti pri otrocih, mlajših od pet let. Pri okužbi mikrobi (bakterije, virusi, paraziti) povzročijo sproščanje vnetnih snovi iz celic otroka, ki zvišajo ravnovesno točko središča za uravnavanje telesne temperature v možganih. Telo začne shranjevati toploto z nehotnim drgetanjem, zoženjem žil (okončine so mrzle, blede) in željo po toplem. Ko postane telesna temperatura enaka tisti v možganskem središču, se začne oddajanje toplote s potenjem, razširjenjem žil (otrok je rdeč) in željo po hladnem.

Telo torej samo uravnava temperaturo in vročina ni bolezen, ampak fiziološki mehanizem, ki pomaga zmanjševati negativne učinke okužbe, saj pospešuje imunske procese in zmanjša sposobnost razmnoževanja bakterij in virusov. Ni dokazov, da bo znižanje vročine zmanjšalo obolevnost in smrtnost zaradi bolezni z vročino. Izjema so morda otroci s kroničnimi boleznimi, ki zmanjšujejo presnovno rezervo, in kritično bolni, ki ne prenašajo povečanih potreb ob vročini. Ni dokazov, da bi vročina (ne pa tudi hipertermija - zunanje pregretje) lahko poškodovala možganske celice, zato je torej fobija pred vročino neupravičena! Znižujemo jo le zaradi večjega udobja otroka in zmanjšane izgube tekočin. Z zniževanjem namreč tvegamo kasnejšo prepoznavo in zdravljenje resnih bolezni ter stranske učinke zdravil (alergijske in idiosinkrastične reakcije, zastrupitev).

Semafor za razpoznavo znakov resne okužbe

Združenje za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je konec lanskega leta pripravilo smernice za prepoznavo in začetne ukrepe pri otrocih z vročino, ki jih je potrdil tudi Republiški strokovni kolegij za pediatrijo. Te smernice naj bi pomagale zdravstvenim delavcem in staršem pri začetni prepoznavi in takojšnjem ukrepanju pri otroku z vročino; predvsem prepoznati otroke z resnimi boleznimi, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, in zmanjšati število preiskav ter ukrepov pri otrocih z blagimi boleznimi.

Tabela 1: Semafor za razpoznavo znakov resne okužbe

*FD - frekvenca dihanja

Skrb za otrokovo dobro počutje med boleznijo

Staršem in skrbnikom svetujemo:

• Ponujajte otroku pijačo (za dojenega otroka je najprimernejše materino mleko).
• Preverjajte znake morebitne izsušitve: vdrta mečava in vdrte oči, suha usta in odsotnost solz, videz prizadetega otroka, bistveno manjša količina izločenega urina.
• Spodbujajte otroka k pitju in poiščite nadaljnjo pomoč ob znakih izsušitve.
• Ugotovite, ali je izpuščaj neiztisljiv: ob pritisku nanj ne izgine za trenutek.
• Nadzorujte otroka tudi ponoči, vendar ga ne zbujajte le zaradi zniževanja vročine.
• Otrok naj ne obiskuje šole ali skupnega varstva, o bolezni pa obvestite tamkajšnje osebje.

Po prvem posvetu z zdravstvenimi delavci naj starši poiščejo nadaljnjo pomoč, če:

• Ima otrok konvulzije.
• Dobi neiztisljiv petehialni izpuščaj.
• Se otrokovo stanje po njihovem mnenju slabša glede na stanje pred posvetom.
• So bolj zaskrbljeni kot pred posvetom.
• Traja vročina več kot 48-72 ur.
• Jih skrbi, da ne zmorejo skrbeti za svojega otroka.

tags: #dojencek #ima #vrocino #kopanje

• Bambini jakne za nosečnice: Stil in udobje
• Odkrijte potovanje skozi razvoj otrokovega srca
• zadnje trimesesečje nosečnosti
• Ključno obdobje za rast in odkrivanje: 5-mesečni dojenček
• Informacije o NuvaRingu