Predstava, da bo otrok zaradi predvajanja klasične glasbe rastočemu trebuščku bolj inteligenten, je postala priljubljena v poznih 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat je namreč vzniknila industrija, ki je nosečnicam prodajala glasbo za povečanje možganskih sposobnosti. V resnici pa ni veliko dokazov, da bi bili vaši potomci zaradi tega pametnejši. Legenda izhaja iz študije, ki jo je med ameriškimi študenti opravila psihologinja Frances Rauscher in v kateri je ugotovila drobno povezavo med inteligenčnim količnikom in poslušanjem Mozartove glasbe. Čeprav zaradi Mozarta vaš otročič morda ne bo pametnejši, pa bodo zato njegovi možgani lahko dejavnejši.
Vpliv glasbe na nerojenega otroka: Prva srečanja z zvokom
Veliko je raziskav o vplivu materinega glasu na nerojenega otroka. Ko mati glasno bere, njen glas na nerojenega ali novorojenega otroka deluje pomirjujoče in zmanjšuje njegov srčni utrip. Dokazano je, da intonacija glasu vpliva na slušno učenje, zaradi česar novorojenček prepozna materin glas in ga vzljubi.
Kljub neobstoju dokazov, da bi klasična glasba ustvarjala pametnejše dojenčke, so zanimive študije pokazale, da ima glasba lahko pomembno vlogo pri razvoju možganov pred rojstvom. Evropska raziskava iz leta 2013 je na primer pokazala, da ima izpostavljenost nerojenega otroka glasbi dolgoročen učinek na njegove možgane. Ugotovili so, da so si novorojenčki zapomnili različico pesmi "Twinkle, Twinkle Little Star", ki so jim jo predvajali v maternici, in se odzvali drugače, ko so jim predvajali druge različice. Presenetljivo je, da so druge študije pokazale, da se dojenčki rodijo s prirojeno sposobnostjo zaznavanja glasbenih ritmov.
V tretjem trimesečju vaš otrok zagotovo sliši glasbo, ki jo predvajate. In čeprav so nežni zvoki, kot so uspavanke, zasnovani tako, da pomirjajo, nerojene otroke prestrašijo zelo glasni ali nepredvidljivi zvoki, prevelik hrup pa je lahko stresen.
Poslušanje glasbe med nosečnostjo ne bo imelo le pomirjujočega učinka na nosečnico, ampak bo pozitivno vplivalo tudi na nerojenega otroka. Okoli 16. ali 18. tedna nosečnosti malček prvič zasliši zvok. Do 24. tedna se začnejo ušesa hitro razvijati in dokazano je, da dojenčki obrnejo glavo kot odgovor na glasove in zvoke.
V tretjem trimesečju bo dojenček zagotovo slišal glasbo, ki jo predvajate. Klasična glasba, nežni zvoki, kot so uspavanke, in čudovite melodije, ki vzbujajo srečo, so zasnovane tako, da pomirjajo, saj gre za preproste, ponavljajoče se melodije. Takšna glasba pomaga stimulirati otrokov slušni sistem in spodbuja zdrav razvoj možganov. Pomembno je, da se nosečnice izogibajo preglasni ali agresivni glasbi, saj lahko to povzroči stres tako zanje kot za dojenčka. Prav tako nikoli ne polagajte slušalk neposredno na trebuh.
Zakaj dojenček brca, ko mati posluša glasbo?
Ni jasnega odgovora, zakaj dojenčki brcajo, ko slišijo glasbo, vendar obstaja nekaj možnih razlag. Mogoče je, da glasba stimulira njihov živčni sistem, zaradi česar se v odgovor premaknejo. Možno je tudi, da poskušajo plesati: ustvarjajo ritem z brcanjem v skladu z glasbo.
Glasba kot temelj otrokovega razvoja: Od rojstva do šestega leta starosti
Petje in glasba imata v naši kulturi pomembno vlogo. Glasbo najdemo na številnih področjih našega življenja - v gledališču in filmih, na televiziji, pri bogoslužjih, med prazniki, na praznovanjih ter drugih slovesnostih. Tudi v domačem okolju lahko postane glasba del družinske kulture in vsakdanjih izkušenj. Starši že od rojstva instinktivno uporabljajo glasbo za pomiritev otroka, za izražanje ljubezni in kot način interakcije. Pomislite samo na prepevanje uspavank ob pomirjanju otroka in kasneje skupno prepevanje ob zabavnih aktivnostih. »Glasba stimulira obe strani možganov hkrati; leva stran skozi ritem in vzorec, desna pa skozi ustvarjalnost kompozicije in melodije. Preprosto povedano, ukvarjanje z glasbenimi dejavnostmi omogoča možganom vsestransko gimnastično rutino.«
Najpomembnejše obdobje za otrokov glasbeni razvoj je od rojstva do šestega leta starosti.
Učenje dojenčkov z gospo Rachel - prve besede, pesmi in otroške pesmice za dojenčke - videoposnetki za malčke
Otroci in izpostavljenost glasbi: Več kot le zabava
Raziskave kažejo, da izpostavljenost glasbi že od zgodnjega otroštva pomaga pri razvoju govora (govoriti jasneje in razvijati besedni zaklad) in krepitvi družbenih veščin. Psiholog Howard Gardner je že leta 1983 trdil, da je glasbena inteligenca enako pomembna kot logična in čustvena inteligenca, saj glasba krepi povezavo med telesom in možgani. Pri plesu in gibanju ob glasbi otroci razvijajo boljše motorične sposobnosti in koordinacijo, medtem ko petje pomaga trenirati glas. Nastop v skupini povečuje zavedanje vrstnikov in razvija otrokove sposobnosti poslušanja, medtem ko samostojno oziroma solo nastopanje od otroka zahteva, da vadi izziv prevzemanja tveganja.
Najpomembnejše obdobje za otrokov glasbeni razvoj je od rojstva do šestega leta starosti. Po mnenju raziskovalcev so namreč zgodnja leta ključnega pomena za učenje prepoznavanja različnih tonov in gradnjo mentalne organizacije za pomnjenje glasbe. To pomeni, da malčki tako kot pri razvoju jezika razvijajo glasbene sposobnosti s posnemanjem in pomnjenjem ritmov in tonov pesmi.
Družbene veščine: Glasba kot katalizator povezovanja
Glasba vpliva na razvoj družbenih veščin, kar se kaže v razvijanju ekipnega duha in pripadnosti, saj se pod taktirko učiteljev naučijo medsebojnega sodelovanja in spoznavajo, kako pomemben je njihov prispevek v celotni skupini. Glasba ima pomembno vlogo tudi pri razvoju komuniciranja, izražanja čustev in povezovanja z drugimi.
Zbranost: Ritem, ki krepi osredotočenost
Učenje igranja na glasbilo otroku pomaga razvijati zbranost, saj se mora v daljšem časovnem obdobju osredotočati na določeno dejavnost. Urjenje zbranosti na ta način pomaga tudi pri usmerjanju pozornosti na druge predmete v šoli.
Sprostitev: Melodije za mir in ravnovesje
Glasbena terapija se vedno bolj uporablja za dopolnjevanje bolj tradicionalnih oblik medicine. Raziskovalci ugotavljajo, da nekatere vrste glasbe pomagajo pri sprostitvi.
Potrpežljivost in vztrajnost: Melodija uspeha skozi trud
Z učenjem igranja na glasbilo otroci razvijajo potrpežljivost in vztrajnost, ki sta jim v pomoč pozneje v življenju, ko se soočajo z drugimi težjimi izzivi.
Samozavest: Zvoki, ki gradijo samozavest
Učenje petja ali igranja na glasbilo, spodbude učitelja in navdušenje ponosnega starša v otroku zgradijo občutek ponosa in samozavesti. Poleg tega otroci, ki vadijo samoizražanje in ustvarjalnost, pogosto postanejo boljši komunikatorji pozneje v življenju.
Raziskovalci ugotavljajo, da nekatere vrste glasbe pomagajo pri sprostitvi.
Kako otroku približati glasbo in razvijati ljubezen do učenja?
Zabavne glasbene dejavnosti pomagajo pri razvijanju ustvarjalnosti in spodbujajo ljubezen do glasbe. To vključuje poslušanje pesmic, prepevanje, plesanje ob glasbi, igranje na domača glasbila, družinske večere karaok, obisk otroških koncertov … Starši so torej tisti, ki igrajo najpomembnejšo vlogo pri širjenju otrokovega glasbenega obzorja. Raziskovalci že vrsto let poudarjajo, da so otroci, ki prihajajo iz glasbeno usmerjenih družin, v svojem glasbenem vedenju bistveno bolj razviti kot otroci, ki prihajajo iz družin, kjer glasba ni poudarjena.
