Zunajmaternična oploditev, danes rutinski medicinski postopek, predstavlja že 44 let simbol upanja za neplodne pare. Pred več kot štirimi desetletji se je rodila Louise Joy Brown, prvi otrok, spočet s pomočjo te tehnologije, kar je označilo začetek revolucije na področju reproduktivne medicine. Od takrat se je po vsem svetu z njeno pomočjo rodilo približno šest milijonov otrok, v Sloveniji pa je ta številka dosegla okoli 10.000. Letno se na slovenskih klinikah z medicinsko pomočjo rodi do 1300 otrok.
Zgodovina in razvoj zdravljenja neplodnosti v Sloveniji
Začetki zdravljenja neplodnosti v Sloveniji segajo v leto 1928 v Mariboru. Mariborski center za zdravljenje neplodnosti je v zadnjih dveh desetletjih postal še posebej prepoznaven, saj privablja pare ne le iz vse Slovenije, temveč tudi iz tujine. Vendar pa se delež neplodnih parov v Sloveniji, kot opozarjajo strokovnjaki, povečuje. V zadnjih letih je ta delež narasel na 15 odstotkov, kar pomeni, da en par od šestih v skupini prijateljev ali poznanih parov verjetno naleti na težave z neplodnostjo. Mednarodni dan umetne oploditve sicer obeležujemo 25. julija, ključne določbe, ki urejajo to področje v Sloveniji, pa so zapisane v Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Vzroki za neplodnost in neuspešna zdravljenja
O neplodnosti govorimo, kadar do zanositve ne pride v enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov. Vzroki za neplodnost se lahko pojavijo tako pri ženski kot pri moškem, strokovnjaki pa jih delijo na štiri glavne skupine. V prvi četrtini primerov je vzrok v ženski, v drugi v moškem, v tretji četrtini je vzrok prisoten pri obeh partnerjih, v zadnji četrtini pa vzroka kljub temeljitim preiskavam ne odkrijejo. Med najpogostejšimi vzroki pri ženskah so poškodovani jajcevodi in motnje ovulacije, medtem ko pri moških prevladuje slabša kakovost semenskega izliva.
Kljub napredku v medicini je približno 20 odstotkov parov takih, pri katerih zdravljenje ostane neuspešno. V takih primerih sta kot nadaljnja koraka predlagana uporaba darovanih ženskih ali moških celic ter posvojitev otroka.
Postopek zunajt ANGELESNE oploditve (IVF)
Postopek IVF, znan tudi kot zunajtelesna oploditev ali "in vitro" oploditev, vključuje združitev jajčec in semenčic zunaj telesa, nato pa se zarodki prenesejo v maternico. Postopek se prične z vsakodnevnimi hormonskimi injekcijami, ki spodbujajo razvoj jajčec. Sledi punkcija jajčnih celic, medtem ko moški odda seme. V laboratoriju embriolog skrbno pripravi seme. Nato se kapljica pripravljenega semena doda jajčnim celicam, kjer spermiji sami prodrejo v jajčno celico in jo oplodijo.
Embriolog nato tri do pet dni oskrbuje zarodke v inkubatorju, pri čemer izbere tistega z najvišjim potencialom za ugnezditev v maternico za prenos. V Sloveniji je pravilo, da se preneseta največ dva zarodka hkrati, pogosteje pa le eden, da se zmanjša tveganje za večplodno nosečnost. Preostali zarodki se zamrznejo, da so na voljo za morebitne nadaljnje postopke.
Intrauterina inseminacija (IUI)
Pari se lahko odločijo tudi za postopek intrauterine inseminacije (IUI). Strokovnjaki to metodo priporočajo predvsem parom, kjer je ženska mlajša in do zanositve ne pride zaradi nepojasnjene neplodnosti. IUI je primerna tudi pri blagih oblikah moške neplodnosti ali motnjah ovulacije.
V času ovulacije, ki jo sproži injekcija hCG, partner odda seme. Seme se nato v laboratoriju obdela, embriolog pa skrbno izbere najbolj gibljive semenčice in jih prenese v maternično votlino. Uspešnost tega postopka je okoli 10-odstotna, preden ginekolog predlaga IVF, pa je priporočljivo opraviti tri IUI postopke.
Kaj je IVF? Postopek IVF za zanositev korak za korakom
Starostna omejitev in dostopnost v Sloveniji
Ženske se danes zaradi različnih razlogov pogosteje odločajo za materinstvo v starejših letih. Ker se kakovost jajčnih celic s starostjo zmanjšuje in naravna plodnost po 35. letu močno upada, klinike v nekaterih državah, kot sta Velika Britanija in Španija, ponujajo "socialno zamrzovanje" jajčnih celic. Ta postopek omogoča mladim ženskam, da shranijo svoje še zdrave jajčne celice za kasnejšo uporabo, ko se bodo odločile za materinstvo.
Slovenija se uvršča med vodilne evropske države po dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in po številu otrok, rojenih s financiranjem iz javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji določajo, da ima ženska pravico do zunajtelesne oploditve od dopolnjenega 18. do dopolnjenega 43. leta starosti.
Zavarovalnice v Sloveniji omogočajo do šest brezplačnih postopkov OBMP ženskam do dopolnjenega 43. leta starosti; zamrznjeni zarodki se ne štejejo kot nov postopek. V primeru zanositve ženski pripadata še dodatna štiri brezplačna postopka. Po zakonu se zarodki lahko hranijo pet let, z željo para pa se lahko zamrznitev podaljša še za nadaljnjih pet let. Samoplačniški postopek zunajtelesne oploditve stane približno 1900 evrov, z dodatnimi stroški za zdravila pa se skupni stroški gibljejo med 2.000 in 3.000 evri. Pred dvajsetimi leti je bilo manj brezplačnih postopkov, saj je bil že tretji samoplačniški. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti opravijo do 4000 takih ciklov letno, s katerimi uspešno zanosi do 1000 žensk.
Uspešnost postopkov in starostni dejavniki
Uspešnost postopka, ki vodi v nosečnost po prenosu zarodka, je odvisna od več dejavnikov, pri čemer je starost ženske ključna. Pri ženskah, mlajših od 35 let, je uspešnost postopkov OBMP lahko tudi prek 30-40-odstotna. Pri ženskah, starejših od 40 let, se ta odstotek zmanjša na manj kot 10 odstotkov, pri ženskah, starejših od 43 let, pa je praktično 0-odstotna.
Ker je proces za žensko telo zelo zahteven in potrebuje počitek po punkciji jajčec, so pacientke upravičene do bolniškega dopusta.
Ustavno sodišče in odprava starostne omejitve
Kljub temu, da se možnosti za uspešno oploditev po 43. letu starosti zmanjšujejo, je Ustavno sodišče lani razveljavilo določbo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je omejevala pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo do 43. leta starosti. S tem je sodišče ugotovilo, da so bila pravila zdravstvenega zavarovanja z navedeno določbo nezakonito omejevala dostop do te pravice parom, kjer je ženska dopolnila 43 let. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) večina evropskih držav sicer prakticira darovanje jajčnih celic do 43. leta starosti.
ZZZS je pojasnil, da je zakonodajalec odločitev o starostni meji prepustil strokovni presoji in upoštevanju trenutnega stanja v medicinski stroki. Starostna meja 43 let je bila določena kot starost, do katere še obstaja majhna verjetnost za zanositev in rojstvo zdravega otroka z OBMP. Medicinsko je dokazano, da nosečnost zunaj običajnega reproduktivnega obdobja lahko predstavlja tveganje za zdravje matere in otroka. ZZZS poudarja, da določitev zgornje starosti ne predstavlja omejevanja pravice, temveč strokovno utemeljen starostni okvir, v katerem je postopek OBMP še upravičen. Starostna meja hkrati ureja tudi obseg uspešno opravljenih postopkov, saj je zmogljivost izvajalcev v Sloveniji omejena. Preobremenjenost zaradi povečanega števila neuspešno izvedenih postopkov bi lahko poslabšala dostopnost do OBMP za vse ženske, na primer s podaljšanjem čakalnih dob.
Zakonodaja in družbena sprejetost
Leta 2000 je bil sprejet Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je OBMP dovoljeval le parom. Novela zakona iz leta 2001, ki bi OBMP omogočila tudi samskim ženskam, je bila na referendumu zavrnjena. Večina volivcev se je izrekla proti zakonu.
Slovenski pari se pogosto odločajo za postopke v tujini zaradi pomanjkanja darovanih jajčec v Sloveniji ali kadar je ženska starejša od 43 let. V tujino pa odhajajo tudi samske ženske in istospolno usmerjeni pari, ki jim slovenska zakonodaja ne omogoča OBMP.
Etični in tehnični vidiki OBMP
Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) zajema različne tehnike za ustvarjanje novega človeškega življenja v umetnih pogojih. Namen OBMP je pomoč pri spočetju za pare, pri katerih naravna pot ni uspešna. Uspešnost umetne oploditve je odvisna od več dejavnikov, med katerimi je ključna starost ženske. Najpogostejši zaplet pri postopkih OBMP so večplodne nosečnosti, katerih pojavnost se je od uvedbe teh postopkov znatno povečala.
Raziskave na področju spočetja segajo že v antično Grčijo, a šele v 17. stoletju se je začelo priznavati enakovredno vlogo moškega in ženske pri spočetju. Nizozemski biolog Van Leeuwenhoek je s svojimi ugotovitvami postavil temelje za razvoj postopkov OBMP. Prvi postopki pri ljudeh so se začeli leta 1944, julija 1978 pa se je po postopku IVF rodila Louise Joy Brown. Robert Edwards je za ta dosežek prejel Nobelovo nagrado. Kasneje se je razvila metoda ICSI (intracytoplasmic sperm injection), ki omogoča neposreden vnos semenčice v jajčno celico.
V Sloveniji so se postopki OBMP začeli izvajati leta 1983 na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Danes se v Sloveniji opravi približno 3500-3800 stimuliranih ciklusov letno, na ljubljanski kliniki pa med 1300 in 1400. Uspešnost postopka se je v zadnjih 40 letih znatno povečala, z manj kot 5-odstotne na več kot 50-odstotno pri ženskah do 35. leta starosti. Napredek v medijih za gojenje zarodkov in razvoj metode ICSI sta bistveno izboljšala možnosti za zanositev, še posebej pri parih z moško neplodnostjo. Pomemben korak naprej je bil tudi razvoj zamrzovanja zarodkov in v zadnjem času tudi jajčnih celic, kar je še posebej pomembno za onkološke bolnice.
Darovanje spolnih celic in predimplantacijska diagnostika
V Sloveniji so postopki z darovanimi spolnimi celicami dovoljeni iz zdravstvenih razlogov, pri čemer mora biti vsaj eden od staršev genetski roditelj otroka. Darovalci se morajo odpovedati vsem pravicam do otroka, darovanje pa je anonimno. V Sloveniji darovalci ne prejemajo plačila, povrnejo se jim le potni stroški. Darovalk jajčnih celic močno primanjkuje, zato se v takih primerih pari pogosto odločajo za postopke v tujini, stroške pa jim krije zdravstveno zavarovanje.
Predimplantacijska diagnostika omogoča genetski pregled zarodkov pred prenosom v maternico, s čimer se preprečuje prenos hudih dednih bolezni na otroke. Ta tehnika je še posebej pomembna pri parih, ki imajo povečano tveganje za genetske bolezni.
Zaključne misli
Zunajmaternična oploditev je kljub svoji kompleksnosti in etičnim dilemam, predvsem glede statusa zarodkov, postala nepogrešljiv del sodobne medicine. Slovenija se s svojo visoko stopnjo dostopnosti in uspešnosti postopkov uvršča v evropski vrh, kar potrjuje zavezanost k pomoči parom pri uresničevanju želje po potomstvu. Nenehni razvoj tehnologij in znanja na tem področju prinaša nove možnosti in upanje za vse, ki se soočajo s težavami neplodnosti.
tags: #zunajmaternicna #oploditev #do #katerega #leta