Norice so v Sloveniji že vrsto let na prvem mestu med nalezljivimi boleznimi. Ta pogosta otroška bolezen, ki jo povzroča virus noric (humani herpevirus), se lahko pojavlja preko celega leta, večje število obolelih pa je značilno za pozne zimske in zgodnje pomladanske mesece. Največ otrok zboli med tretjim in petim letom starosti, kar je razumljivo, saj jih kar 90 odstotkov preboli v otroštvu. Kljub temu, da večina otrok norice preboli brez hujših posledic, je pomembno razumeti, kako se bolezen prenaša, kako jo prepoznati ter kako ukrepati, če zbolijo najmlajši člani naše družine. V tem članku bomo podrobno raziskali vse vidike noric, od njihovega prenosa in simptomov do zapletov in načinov, kako lajšati nelagodje pri dojenčkih in majhnih otrocih. Poleg tega se bomo dotaknili tudi tem, ki so se pojavile v vaših poizvedbah, kot so mlačna kopel za dojenčka in težave z zaprtjem pri najmlajših.
Zakaj so norice "otroška bolezen"?
Norice so dobile naziv "otroška bolezen" predvsem zato, ker jih kar 90 odstotkov bolnikov preboli v otroštvu. To pomeni, da je večina odraslih že pridobila odpornost proti virusu. Zbolijo sicer lahko tudi starejši otroci in odrasli, pri katerih pa bolezen pogosto poteka v hujši obliki. Po preboleli bolezni smo na norice doživljenjsko imuni, kar je še posebej dobrodošlo pri deklicah, saj kot odrasle v nosečnosti ne morejo zboleti. Le izjemoma se norice lahko tudi ponovijo. Vendar pa je pomembno poudariti, da so norice kljub svoji pogostosti v otroštvu lahko nevarne za določene skupine, kot so novorojenčki, starejši otroci in predvsem osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Kako prepoznamo norice?
Virus noric se prenaša s kužnimi kapljicami po zraku in z neposrednim stikom. Velika večina otrok zboli, če so bili v stiku z bolnikom. Najhitreje se bolezen širi v vrtcih in večjih skupinah otrok, kjer je tesen stik med otroki pogost. Od okužbe do pojava bolezenskih znakov običajno mine od 10 do 20 dni. Zanimivo je, da je otrok najbolj kužen dva dni pred pojavom značilnih mehurčkov in še pet dni po tem, ko se iz vseh mehurčkov naredijo kraste. V telo otroka virus vstopi skozi dihala in očesne veznice.
Prvi znaki okužbe se običajno kažejo kot drobne rdeče lise ali mozoljčki v velikosti od dva do tri milimetre. Šele nato se pojavi značilen mehurček, ki je napolnjen s tekočino. Ti mehurčki čez nekaj ur počijo in se v nekaj dneh posušijo, pri čemer nastanejo kraste. Izpuščaji se nekaj dni pojavljajo v tako imenovanih zagonih, kar pomeni, da se novi izpuščaji pojavljajo postopoma. Navadno se najprej pojavijo na glavi, nato na trupu, na nogah in rokah. Nadležne norice se lahko pojavljajo tudi na neobičajnih mestih, kot so lasišče, spolovilo, dlani in podplati.
Pri zdravih otrocih se bolezen običajno ne razvije v hujšo obliko. Težje pa jo prenašajo novorojenčki in starejši otroci, pri katerih je večja verjetnost zapletov. Najhujše težave in zaplete je pričakovati pri bolnikih, ki imajo imunsko pomanjkljivost. Pri teh osebah bolezen poteka dlje časa, izpuščajev je zelo veliko, spremlja pa jih tudi visoka vročina.
Zapleti pri noricah
Čeprav večina otrok norice preboli brez resnejših zapletov, je pomembno vedeti, da lahko pride do določenih komplikacij. Najpogostejši zaplet pri bolezni je bakterijska okužba kože ali podkožja, ki se lahko pojavi na mestih, kjer so bili mehurčki. To se zgodi, če se izpuščaji praskajo in se tako odprejo pot bakterijam. Redko pa lahko pride do zapleta v osrednjem ali perifernem živčevju. Najpogostejša težava pri otrocih v tem primeru je prizadetost malih možganov, ki se kaže kot zanašanje pri hoji, razdražljivost, glavobol in bruhanje. Te težave običajno trajajo od dva do štiri tedne in v večini primerov ne puščajo trajnih posledic. Kot zaplet pri bolezni se lahko pojavi tudi pljučnica, vendar je ta pri otrocih zelo redka.
Norice v nosečnosti
Okužba z noricami v nosečnosti predstavlja posebno skrb, saj lahko vpliva na razvoj ploda. Nosečnici, ki se okuži v prvi polovici nosečnosti, se lahko zgodi, da virus preko posteljice preide v plod. Posledice za otroka so lahko nastanek brazgotin, okvare možganov, sluha in vida. Do tega pride sicer izjemoma, saj je večina nosečnic norice prebolela že v otroštvu.
Drugače pa je, če se nosečnica okuži od pet do dva dni pred predvidenim datumom poroda. V tem primeru bo njen novorojenček dobil norice med približno petim in desetim dnem po rojstvu. Pričakovati je tudi hudo obliko bolezni, saj novorojenček še nima razvitih lastnih protiteles. Veliko lažje je, če do okužbe pride od 16 do pet dni pred porodom. V tem primeru materina zaščitna protitelesa še pridejo preko posteljice in tako nerojenega otroka zaščitijo. Kljub temu pa novorojenček lahko zboli, vendar v blažji obliki.
Kako pomaga zdravnik?
Za norice ni specifičnega zdravila, ki bi bolezen pozdravilo. Zdravljenje je usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov. Otroci z imunsko pomanjkljivostjo, ki za noricami ne smejo zboleti, prejmejo imunoglobuline, ki jim pomagajo pri obrambi pred virusom.
Če je srbenje, ki ga povzročajo izpuščaji, zelo mučno, vam zdravnik lahko predpiše antihistaminik, na primer Claritine, ki pomaga zmanjšati srbenje in nemir. Če pa se mehurčki okužijo z bakterijami, bo zdravnik predpisal antibiotik. V primeru zapletov, kot je prizadetost osrednjega živčevja ali pljučnica, je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Kako lahko pomagate sami?
Poleg zdravniške pomoči lahko starši veliko storijo sami za lajšanje simptomov noric pri otrocih. Pri mlajših otrocih je priporočljivo temperaturo zniževati s svečkami, saj vlažna toplota, ki jo povzročajo obkladki, lahko pospeši nastajanje novih izpuščajev. Otroka lahko tudi nežno skopate z mlačno vodo, kar lahko prinese olajšanje.
Pomembno je, da otroku zagotovite dovolj tekočine, da preprečite dehidracijo, še posebej, če ima vročino. Mir in počitek sta ključnega pomena za okrevanje. Izogibajte se praskanju izpuščajev, saj to lahko povzroči okužbo in brazgotine. Uporabite lahko tudi posebne pripravke za hlajenje in pomirjanje kože, ki jih svetuje farmacevt.
Mlačna kopel za dojenčka in težave z vetrovi
Vprašanje o mlačni kopeli za dojenčka je povezano z več vidiki nege in ugodja najmlajših. Mlačna kopel bo otroku dobro delala, saj lahko pomirja kožo in sprošča mišice. Pri dojenčkih, ki imajo težave z vetrovi ali napihnjenostjo, je topla kopel še posebej priporočljiva, saj lahko olajša napihnjenost in nelagodje.
Pediater Ari Brown pojasnjuje, da dojenčki jedo pogosto in tako se njihovo črevesje premika pogosto in proizvaja vetrove. Pogostost vetrov sama po sebi ni znak za skrb, ker mu takrat ni neugodno. Če pa se dojenček ob tem zvija in se zaradi tega počuti neugodno, ima mogoče težave s spuščanjem vetrov. Če ste pomislili na to, je prav, da poskusite z nekaterimi tehnikami, da mu olajšate vse skupaj. Tako priporoča pediatrinja Jennifer Shu.
Dojenčka položite na ravno površino in mu nežno masirajte trebušček v smeri urinega kazalca. Drugi položaj je ta, da je dojenček na hrbtu in mu poskušate premikati noge in boke tako, kot da vozimo kolo. Takšna položaja razbijata zračne mehurčke v črevesju in omogočata vetrovom, da gredo ven. Prav tako pomaga topla kopel, ki olajša napihnjenost.
Kako preprečiti težave z vetrovi in spahovanje pri dojenčku?
Med hranjenjem lahko dojenček joka, golta, sesa in zajame veliko zraka, kar povzroči spahovanje in sproščanje plinov. Zato dr. Shu priporoča, da dojenčka po hranjenju dvignete tako, da bo podrl kupček. To lahko storite tako, da ga položite na svoje ramo in ga nežno potrepljate po hrbtu.
Otroci, ki so hranjeni po steklenički, pogosto zaužijejo več zraka. Da to preprečite, nagnite stekleničko tako, da bo otrok med pitjem zajel čim manj zraka, tako da bo zagrabil cel cucelj. Prav tako je dobro, da preden mu daste stekleničko z adaptiranim mlekom, pustite za kratek čas, da stoji. Ker se steklenička stresa, se na vrhu naberejo mehurčki, ki jih tako lahko odstranite.
"Ko hranite dojenčka, poskrbite, da bo imel glavo v višjem položaju kot trebuh," svetuje dr. Shu. To pomaga pri pravilnem požiranju in zmanjšuje možnost, da bi zajel preveč zraka.
Prav tako je dobro, da razmislite o prehrani, ki jo uživa dojenček. Nekatera živila lahko napenjajo, tako da bodite pozorni na to, ko uvajate gosto prehrano. Če otroka še dojite, preverite, katera hrana, ki jo zaužijete vi, ga napenja, in jo izločite s svojega jedilnika. Pogosti krivci so lahko stročnice, zelje, čebula in nekateri mlečni izdelki.
Zaprtje pri dojenčku: Vzroki, prepoznavanje in rešitve
Najmlajši družinski član je s seboj prinesel marsikatero prijetno spremembo - dneve, polne sreče in veselja, nov način spoznavanja sveta in polno ljubezni. Zagotovo pa je eden izmed manj prijetnih presenečenj velik kup umazanih pleničk, ki jih moraš dnevno zamenjati. Ampak, kaj narediti, ko umazanih pleničk ni več, tvoj otrok pa pri vsakem odvajanju blata joka od bolečin? Najverjetneje dojenček trpi zaradi zaprtja, ki je lahko posledica različnih sprememb v njegovem življenju. Ker ti dojenček ne more povedati, kako zelo ga boli in moti, ti bo to pokazal na različne načine. Zato je pomembno, da pozorno spremljaš (ne)umazane pleničke svojega otroka.
Za otroka in za starše je lahko to stresno obdobje, zato poskusita ostati mirna in zbrana. Zaprtje je v večini primerov popolnoma vsakdanja težava in jo lahko z nekaj spremembami hitro odpravita.
Kaj je zaprtje?
Pri zaprtju gre za spremembo v pogostosti, velikosti in gostoti odvedenega izločka. Pri zdravih dojenčkih se pogostost odvajanja blata manjša s starostjo. V prvih tednih po rojstvu lahko odvajajo kar štirikrat na dan, nekateri tudi po vsakem obroku. To se do drugega leta zmanjša na povprečno 1,7 odvajanj na dan, pri četrtem letu starosti pa na 1,2, kar je enako kot pri odraslih osebah.
Splošna definicija zaprtja je pogostost odvajanja blata manj kot dvakrat na teden, pri čemer je blato trdo, suho, podobno peletom ali z razpokami na površini. Mnogi mladi starši so zaradi zaprtosti svojih otrok zaskrbljeni in obiščejo pediatra ali pediatričnega gastroenterologa. Zaprtje je pogost pojav, ki ga prepoznajo pri približno 30 % dojenčkov, z enako pojavnostjo pri deklicah in dečkih. Okrog 15 % otrok je zaprtih do šestega meseca starosti.
Kako prepoznamo zaprtje pri dojenčku?
Zaprtje je za otroka izjemno stresno obdobje, ki mu povzroča nemalo neugodja in bolečin. Prepoznaš ga lahko po treh dejavnikih:
- Trdo blato: Blato je suho, zbito in težko za odvajanje.
- Bolečina med odvajanjem: Odvajanje je boleče, kar otrok pogosto pokaže z jokom ali krčenjem.
- Redno in manj pogosto odvajanje: Otrok odvaja manj kot dvakrat tedensko.
Pri dojenčkih, ki jih mamice dojijo, je zaprtost manj pogosta. Ker mamino mleko deluje kot naravno odvajalo, je njihovo blato nežno rumene barve in večinoma mehko. Dojeni novorojenčki večinoma odvajajo takoj po hranjenju, medtem ko starejši lahko zdržijo več dni brez umazane pleničke. Dokler je blato mehko, ne gre za zaprtje.
Če ste si pred kratkim nehali dojiti in otroka privajate na nadomestno mleko, lahko opazite nekatere spremembe pri odvajanju blata otroka. Lahko postane gostejše, trše ali spremeni barvo, hkrati pa ima lahko otrok tudi težave z vetrovi.
Simptomi zaprtosti so pri dojenčkih in otrocih podobni kot pri odraslih osebah, vendar slednji lažje sporočijo svoje stanje. Zato je izjemno pomembno, da starši opazujejo stanje otroka in redno pregledujejo njegovo blato. Če opazita spremembe, je o tem dobro obvestiti pediatra.
Še posebej bodita pozorna, če opazita:
- Večje kose blata.
- Sledi krvi v blatu.
- Napenjanje in trd otroški trebušček.
- Razdražljivost in nelagodje otroka.
- Odvajanje, ki traja dlje kot 10 minut in je naporno, velikokrat brez želenega rezultata.
- Pogostejše polivanje ali bruhanje.
Kljub temu, da je glavni simptom zaprtja spremenjena rutina odvajanja, je vsak otrok drugačen, hkrati pa je popolnoma normalno, da se pogostost spreminja tudi z odraščanjem. Zato dobro spoznaj svojega otroka in njegove navade, da boš lahko kar najbolje ocenila, kdaj nastopijo odstopanja.
Ali je zaprtje pri dojenčku nevarno?
Večinoma je zaprtje kratkotrajna in nenevarna težava, ki na otroku ne pusti dolgotrajnih posledic. Vendar pa se lahko zgodi, da težava ne izgine in se razvije v kronično zaprtje. V tem primeru lahko vodi do hujših težav, ki jih lahko z zgodnjo diagnozo preprečiš. Pri zaprtju, daljšem od dveh tednov, je obisk zdravnika nujen, še posebej pri otroku, ki:
- Ima povišano temperaturo.
- Zavrača hrano.
- Izgublja telesno težo.
- Ima sledi urina na spodnjem perilu/plenički.
- Ne napreduje in se razvija po pričakovanjih.
Pri kroničnem zaprtju lahko otrok, še posebej starejši, preide v začarani krog, iz katerega se težko reši. Ker starši prepozno prepoznajo znake zaprtja, ima lahko otrok že več mesecev težave, ki pustijo dolgotrajne posledice. Čas zdravljenja je večinoma tako dolg kot obdobje zaprtja in le uspešno zdravljenje lahko prekine krog.
Kronično zaprtje je ozdravljivo, vendar lahko pusti nekatere posledice, ki negativno vplivajo na otroka:
- Bolečine razpoke na koži okoli zadnjika.
- Krajše zadrževanje blata.
- Uhajanje blata.
Kaj povzroča zaprtje pri otroku?
Vzroki za zaprtje so lahko organski ali funkcionalni (praktični). Organski dejavniki so izjemno redki in se pojavijo pri manj kot 5 % dojenčkov ter morajo biti klinično dokazani. Mednje spadajo:
- Hirschsprungova bolezen (prirojena okvara črevesja).
- Hipotiroza (nezadostno delovanje ščitnice).
- Hiperkalciemija (previsoka raven kalcija v krvi).
- Spina bifida ali spina bifida occulta (razvojna napaka hrbtenice).
- Zdravila, ki zapirajo (npr. opijati), še posebej pri otrocih z razvojnimi ali vedenjskimi motnjami.
Funkcionalni dejavniki so veliko bolj pogosti in so vzrok za zaprtje pri več kot 95 % otrok. Na zaprtje otroka tako lahko vpliva:
- Zadrževanje blata: Zaradi bolečin, ki mu jih odvajanje povzroča, se otrok boji kopalnice ali se izogiba stranišču. Nekateri celo nočejo prekiniti igre zaradi predhodnih izkušenj in raje »potrpijo«.
- Težave z navajanjem na samostojno uporabo stranišča ali kahlico: Če ste otroka prehitro začeli navajati na kahlico ali stranišče, se lahko otrok upre in začne zadrževati blato. Potreba po odvajanju lahko tako iz uporniškega dejanja hitro preraste v nezavedno težavo, ki jo je težko odpraviti.
- Spremembe v prehrani: Otroci, ki ne zaužijejo dovolj vlaknin, zelenjave in tekočine, imajo večje možnosti za zaprtje. Ta težava je velikokrat prisotna pri prehodu na tršo hrano med četrtim in šestim mesecem starosti.
- Spremembe v dnevni rutini: Kakršna koli sprememba v otrokovem življenju lahko vpliva na njegovo presnovo. To vključuje potovanja, vremenske spremembe, selitev ali splošni stres, velikokrat pa na zaprtost vpliva tudi začetek obiskovanja vrtca. Nekateri otroci ne želijo uporabljati javnih stranišč, kar dodatno prispeva k zaprtosti.
- Alergija na kravje mleko: Alergija ali laktozna intoleranca lahko vplivata na zaprtost, prav tako pa tudi prekomerno uživanje mlečnih izdelkov.
- Prehanjevanje z nadomestnim mlekom: Dojenčki, ki se ne dojijo, so bolj nagnjeni k zaprtosti, saj je nadomestno mleko gosto in je velikokrat težko prebavljivo. Poskrbi, da je formula, ki jo uporabljaš, primerna za dojenčke in blagodejno vpliva na njihov prebavni sistem.
- Premalo telesne dejavnosti: Če se otrok ne giblje dovolj in pogosto sedi, lahko to povzroči zaprtosti. Telesna dejavnost pospeši metabolizem, zato lahko pomanjkanje vadbe vodi do upočasnjene prebave.
- Dedovanje: Otroci, ki imajo sorodnike s podobnimi težavami, so bolj nagnjeni k zaprtju.
Kako lahko pomagamo dojenčku pri zaprtju?
Na razvoj otroka vplivajo mnogi biološki, psihološki in družbeni dejavniki, ki lahko tudi prispevajo k zaprtosti, če otroku povečajo stres. Najpomembnejše je, da otroku zagotoviš mirno okolje za rast in razvoj ter redno spremljaš polne pleničke in obiske stranišča. Pri zaprtosti, kjer zdravstvena pomoč ni potrebna, lahko otroku pomagaš že z nekaterimi domačimi pripravki ali spremembami navad:
- Uživanje več tekočin: Pri zaprtju je blato trdo in suho. Tekočine ga zmehčajo, s tem pa je odvajanje lažje in brez bolečin. Voda je priporočljiva, pri starejših lahko vpelješ tudi čaj. Če dojenčka hraniš s formulo, preveri pripravo. Morda ne dodaš dovolj vode ali dodaš preveč praška.
- Pogostejše dojenje: Če dojenčka dojiš, lahko poskusiš dojiti večkrat na dan. Pred tem se vsekakor pogovori z zdravnikom. Dodatno pomaga večji vnos vlaknin v mamini prehrani.
- Zamenjaj nadomestno mleko: Če dojenčka hraniš s formulo po steklenički, se posvetuj s svojim pediatrom in jo zamenjaj za primernejše nadomestno mleko.
- Povečaj vnos vlaknin: Vlaknin naše telo ne more prebaviti, a se vseeno trudi. Pri tem pospeši metabolizem, kar blagodejno vpliva na zaprtje. Na otroški jedilnik za otroke po 6. mesecu starosti dodaj vedno več trde hrane, predvsem sadje, zelenjavo, žita in stročnice. Za vašega najmlajšega je najboljše začeti z jabolki, hruško ali grahom.
- Redna telesna dejavnost: Spodbujaj svojega otroka, da se čim več giblje. Telesna dejavnost namreč pospeši metabolizem. Pri dojenčkih lahko pomagaš tudi sama - premikaj nogice in masiraj trebušček. To bo sprostilo mišice in pospešilo prebavo.
- Ustvari rutino odvajanaj: Obisk kopalnice ali sedenje na kahlici je lahko izjemno zahtevno za otroka, še posebej, če sta prisotna strah ali bolečina. Ustvarite navado odvajanja, ki bo otroka pomirila in spodbudila k obisku stranišča, hkrati pa ne bo pozabil nanj. Brez posvetovanja z zdravnikom ali pediatrom otroku nikakor ne dajaj odvajal, svečk ali klistirjev.
Zanimivosti o zaprtju
- Če dojenčka hraniš z nadomestnim mlekom, v stekleničko najprej nalij vodo, šele nato dodaj prašek. Le tako boš zagotovo dala primerno količino tekočine.
- Obiski zdravnika zaradi zaprtja pomenijo kar 5 % vseh obiskov.
- Topla kopel lahko pomaga sprostiti mišice - a bodi pozorna. Dojenček se lahko pokaka kar v kadi.
- Če otrok po 6. mesecu starosti zavrača hrano z vlakninami, jo pretlači v kašico in mu jo ponudi.
- Izogibaj se čokoladi, korenju in bananam v svoji in otrokovi prehrani, saj lahko te sestavine poslabšajo zaprtje.
- Dojeni novorojenčki lahko odvajajo večkrat na dan ali le enkrat na teden.
Varna in prijetna kopel za dojenčka
Kopanje vašega otroka je lahko zabaven in poseben čas za sprostitev pred spanjem. Vendar pa je tudi čas za stik skrajne pozornosti, seveda. - Najpomembnejši nasvet: ne puščajte otroka samega v kopalnici, niti za sekundo. Tudi samo nekaj centimetrov vode v banjici je lahko zelo nevarno za majhne otroke. Pred kopanjem si pripravite vse, kar potrebujete (milo, brisačo in tako naprej), preden začnete celoten proces kopanje. Najbolje, da se na kopanje pripravite takrat, ko je v bližini tudi očka, babica ali kateri drug družinski član, ki bi vam v primeru, da bi nekaj potrebovali, lahko hitro priskočil na pomoč.
- Ne dajajte otroka v kad, medtem ko voda še vedno teče iz pipe.
- Zavarujte družinsko kad v kolikor se otrok ne bo kopal v otroški banjici.
- Poskrbite, da bo topla voda prave temperature (približno 31-37 stopinj Celzija).
- Ne dodajajte preveč vode v kadi.
- Naučite svojega otroka, da bi sedel (ne stal) v kadi.
- Mila, šamponi in kopeli - dodatki lahko izsušijo kožo vašega otroka in povzročijo izpuščaje, tako da jih previdno uporabljajte. Prav tako lahko dražijo sečnico, kar lahko privede do okužbe sečil.
- Ko kopanje zaključite, odmaknite otroka od pipe in tuša, preden ga nameravate stuširati. Nato pripravite primerno temperaturo vode in ga stuširajte.
Tako kot topla kopel pomirja nas, pomiri tudi dojenčka. Med prijetno kopeljo se z dojenčkom mirno in ljubeznivo pogovarjajte. Kadar to ne zaleže, lahko skupaj z njim zležete v kad. Dojenček naj leži na vašem trebuhu ali prsih. Pri tem poskrbite, da je tudi zrak v kopalnici prijetno topel. Pazite le, ker je dojenček zelo spolzek. Privijte ga nase, pustite, da vaju oba prijetno obliva topla voda, nežno mu prigovarjajte in ga zraven božajte.
Peneča kopel - da ali ne?
Peneča kopel je raztopina detergenta ali praška, ki povzroča veliko pene. Detergenti sušijo kožo in sluznico po celem telesu, ker s površja odstranjujejo maščobo. Deklice imajo zelo kratko sečnico, cevko, ki vodi iz mehurja na prosto, zato voda iz kadi ves čas prodira v mehur in nožnico. Če vodi dodamo penečo kopel, lahko pride detergent v nožnico in mehur in razdraži njuno sluznico. Ob rednem kopanju deklic v peneči kopeli, lahko pride do kemičnega vnetja, ki se kaže pri pekočem uriniranju. Občasno kopanje v peneči kopeli ni škodljivo, rednemu kopanju v takšni vodi pa se je bolje izogibati.
Mlečna kopel
Mleko vsebuje zdravilne in blagodejne učinke, v katere je verjela tudi Kleopatra, ki si je rada privoščila mlečne kopeli. Mleko namreč pomaga ohraniti lepo in zdravo kožo, zato si je marsikatera ženska umivala svoj obraz s pinjencem. Pinjenec je mlečna tekočina, ki ostane po stepanju smetane v maslo. Mlečne kopeli so lahko blagodejne tudi za dojenčkovo kožo, saj jo lahko nahranijo in pomirijo.