Starševstvo je edinstvena izkušnja, ki se začne že v trenutku, ko novorojenček prvič zajame sapo. V prvih mesecih življenja je dojenček izjemno krhko bitje, ki se neverjetno hitro razvija. Za mnoge starše je držanje dojenčka v naročju povsem nova izkušnja, ki zahteva čas za privajanje. Še posebej očetje se v začetku pogosto počutijo negotove, a to je povsem normalno. V prvih treh mesecih dojenčkovega življenja je izjemno pomembno, da dojenčka pravilno držimo pri vseh aktivnostih - ne glede na to, ali ga dvigujemo, spuščamo, povijamo, hranimo, držimo ali prevažamo. Morda ste že naleteli na angleški izraz 'baby handling', ki se nanaša prav na pravilen način ravnanja pri vseh dejavnostih z dojenčkom.
Pomen "Baby Handlinga" za Celosten Razvoj
Baby handling, oziroma pravilno ravnanje z dojenčkom, je ključnega pomena za njegov motorični in celoten razvoj. Ko dojenčka pravilno držimo, dejansko pošiljamo informacije otrokovim možganom o tem, kakšni naj bi bili gibi. Dojenčkovi možgani si te položaje zapomnijo in ko bo otrok nekega dne, v bližnji prihodnosti, pripravljen ponoviti te gibe, jih bo ponovil, tako kot ste jih učili v preteklih mesecih. Ravnanje z dojenčkom je še posebej pomembno za nevrološko ogrožene otroke v prvih treh mesecih, vendar je enako pomembno, da starši zdravih otrok vedo, kako pravilno ravnati z dojenčkom. Pravilno ravnanje z dojenčkom je pomembno za motorični in celoten razvoj vašega otroka.
Premalokrat se zavemo, kako dragoceno je naše gibanje, še manj pa, kako pomembno je, da je to gibanje kvalitetno. Le redko pomislimo, koliko načrtovanja, povezovanja in usklajevanja je potrebno, ko naredimo en sam gib. Vse to se nam zdi samoumevno in rutinsko. Vendar to gibanje ni samo po sebi umevno. Ko se otrok rodi, oziroma že pred rojstvom, se začne usklajevanje, ustvarjanje različnih povezav med različnimi telesnimi sistemi, ki skrbijo za gibanje, koordinacijo in predvsem spoznavanje svojega telesa skozi gibanje. Najprej refleksno in velikokrat naključno, nato pa vedno bolj načrtovano. In te gibalne vzorce, ki jih bo otrok osvojil do prvega leta starosti, mu bodo ostali za celo življenje. Ker z dojenčkom preko celega dneva izvajamo veliko vsakodnevnih aktivnosti, je pomembno, da v te aktivnosti vnesemo primerno kvaliteto gibalnih vzorcev in drže in mu s tem damo kvalitetno popotnico za celo življenje.
Če dojenček nima kakšnih posebnih težav z gibalnim razvojem, bo po vsej verjetnosti pravilne gibalne vzorce osvojil sam. Težava nastane takrat, ko iz različnih razlogov starši in zdravstveno osebje ne opazi dovolj zgodaj, da z otrokovim gibalnim razvojem ni vse tako, kot bi moralo biti. Ko se to le zgodi in opazijo težave, pa je lahko že veliko zamujenega. Zelo problematični so tudi tako imenovani »mejni« dojenčki. Pri teh dojenčkih se pogosto zgodi, da jim v gibalnem razvoju mogoče primanjkuje malo kvalitete. Pri takih dojenčkih bi s pravilnim ravnanjem razvoj lepo napredoval, pridobili bi tudi na sami kvaliteti.
Ker starši običajno ne morejo vedeti in niti niso usposobljeni za to, da bi presojali, ali njihov otrok primerno, kvalitetno gibalno napreduje ali ne, je zelo pomembno, da pravilno ravnanje z dojenčkom starši uporabljajo že od samega začetka in s tem dojenčku nudijo kvalitetno podporo v gibalnem razvoju. S pravilnim ravnanjem dojenčka vzpodbujamo k čim večji gibalni aktivnosti in mu omogočamo, da tisto, kar zmore sam, dejansko tudi naredi sam. Zgradimo mu telesno shemo celega telesa in s tem občutek za celo telo. Kar je najbolj pomembno, je to, da ne vzpodbujamo samo aktivnosti, ampak vzpodbujamo kvalitetno gibalno aktivnost, preko katere dojenček osvoji kvalitetne gibalne vzorce in kvalitetno držo telesa. Samo kvaliteta gibalne aktivnosti, gibalnih vzorcev in drže v obdobju dojenčka in kasneje otroka, nam v nadaljnjem življenju omogoča primerno kvaliteto gibanja in drže. Torej, s pravilnim ravnanjem ne vplivamo samo na gibalni razvoj dojenčka, ampak na kvaliteto gibanja in drže za celo življenje.
Osnovna Načela Pravilnega Ravnanja z Dojenčkom
Osnovna pravila ravnanja z dojenčkom se nanašajo na položaj dojenčkovih rok in vrtenje trupa. Roke naj bodo med vsemi aktivnostmi pred dojenčkovim telesom in nikoli ne smejo zaostajati za trupom. Vrtenje trupa je pomembno, ker razvija gibljivost telesa in moč mišic trupa. Prve tri mesece dojenček ne more nadzorovati gibov glave, zato starši veliko pozornosti namenjajo podpori glave.
Najpogostejša napaka, ki jo starši naredijo, je, ko pri dvigovanju dojenčka iz ležečega položaja z eno roko podpirajo vrat in glavo, z drugo pa zadnjico in hrbet. Pri dvigovanju dojenčka na ta način otrokove roke padejo za telo, kar je napačen položaj. Dojenčka je treba pravilno dvigovati bočno. Glava in trup naj bosta v isti liniji, otrokove roke in noge pa naj bodo rahlo pokrčene pred telesom. Ko dojenčka spuščamo, je vrstni red obrnjen.
Pomembno obvestilo: Informacije na spletni strani Nosecka.net so namenjene zagotavljanju splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom.
Rokovanje, dojenje in hranjenje nedonošenčka in dojenčka so aktivnosti, ki zaposlijo mamo, dojenčka in zdravstveno osebje v prvih dneh in mesecih življenja. Pravilno rokovanje in primerni položaji pri dojenju in hranjenju so veščine, ki se jih morajo starši priučiti in potrebujejo pomoč in podporo zdravstvenega osebja, ki to zna in je ustrezno strokovno usposobljeno. Diplomirani nevrofizioterapevti oziroma terapevti za razvojno nevrološko obravnavo otrok bi se morali aktivno vključevati v obravnavo otrok že od prvega dne rojstva. S tem nudimo visoko strokovno usposobljeno pomoč pri terapiji in obravnavi nedonošenega dojenčka in dojenčka, rojenega ob terminu.
Tehnološki razvoj in nove medicinske raziskave so omogočile velik napredek na področju preživetja in kvalitetnega življenja prezgodaj rojenih dojenčkov in novorojenčkov. Pri njihovi obravnavi sodeluje tim strokovnjakov, ki v obravnavo novorojenčka in še posebej nedonošenčka aktivno vključujejo tudi starše. Ti bodo imeli izredno pomembno in doživljenjsko vlogo v nadaljevanju obravnave, še posebej pa v zgodnjem razvoju novorojenčka po odpustu iz porodnišnice. Vstop nevrofizioterapevta, usposobljenega za zgodnjo nevrološko obravnavo, v tim zgodnje obravnave otrok, kaže pozitivne rezultate v kasnejšem otrokovem razvoju. Bobathov koncept je eden od najbolj poznanih terapevtskih konceptov v fizioterapiji.
Novorojenček se mora spoprijeti s prilagajanjem na novo okolje izven maternice, kjer je veliko novih dražljajev, gravitacija, različna raven hrupa, sprememba temperature in bistveno manjša zaščita kot v znotrajmaterničnem okolju. Otroci, ki so se rodili prezgodaj, imajo lahko zaplete, ki so posledica stanja pred ali med samim rojstvom. Najmanjši tehtajo le 400 do 1000 gramov, največje težave jim predstavljajo nezrelost pljuč, črevesja, možganov, težave z regulacijo telesne temperature in mišične aktivnosti. Ustrezna nevrofizioterapevtska obravnava lahko zmanjša in ublaži učinek teh težav ali zaplete celo prepreči. Nevrofizioterapevtske dejavnosti so osredotočene na koordinacijo položajne kontrole in gibanja, tako da nedonošenčkom omogočijo večjo kvaliteto in hitrost pri pridobivanju spretnosti, s tem da čim prej dosežejo enake sposobnosti dojenčkov, rojenih ob terminu.
Rokovanje z dojenčkom predstavlja način, kako naj starši s pravilnimi prijemi in vodenjem spodbujajo dojenčkove naravne fiziološke vzorce drže in gibanja. "Babyhandling" oz. danes dajemo temu vse večji poudarek, ker je na tržišču vse več tehničnih pripomočkov, ki naj bi staršem pomagali pri dnevnem preživljanju časa z otrokom. Otrok potrebuje za svoje gibanje ravno površino, ki mu daje varnost, zato so tla najboljša izbira. Uporabi se kakovostna blazina, ki je dovolj velika, ni zdrsljiva in dojenčku nudi varnost pred padci. Otroci danes preživljajo vse preveč časa vpeti v vozičke, hojice, nosi se jih v različnih rutah, kengurujčkih in nahrbtnikih, ter jima je tako vse premalo omogočena igra in gibanje na tleh oz. travi. Otroka se na sprehodih naj ne bi prevažalo, temveč naj bi čim več samostojno hodil takoj, ko osvoji samostojno hojo. Do takrat se ga spodbuja h gibanju na tleh, da se čim več kotali, obrača, dviguje in vstaja po svojih zmožnostih. Babyhandling oz. rokovanje z dojenčkom je del razvojno-nevrološke obravnave tistih otrok, ki imajo zaostanek ali odklon v razvoju in so vodeni v nevrofizioterapevtskih ambulantah. Pomembno je, da upoštevamo simetrijo leve in desne strani telesa. Vsi starši morajo biti ozaveščeni oz. poučeni o pravilnem rokovanju z dojenčkom, torej o dvigovanju, spuščanju, oblačenju, igranju in vseh ostalih postopkih v vsakodnevnem življenju družine.
Starši lahko preprečijo slabe vzorce gibanja, kot so na primer iztezanje navzad v loku, spastičnost, iztezanje glave in trupa, križanje nog, metanje glave nazaj ipd. Ti slabi vzorci gibanja nastanejo zaradi poškodbe možganov in dojenčkove nezmožnosti, da pravilno izvede neke gibe (dvig glave, obrat s hrbta na trebuh in obratno, odriv od podlahti in dlani itd.). Z ustreznimi postopki se dojenčkovim možganom ves čas pošiljajo informacije o pravilnih položajih in kretnjah, in tako dojenček nehote vadi ves dan. Pri pravilnem postopanju pazimo, da so dojenčkove roke vedno spredaj, ne smejo zaostajati za njegovim hrbtom ali ob straneh, da so komolci pred rameni in da se izvaja rotacija v trupu, kar je še posebej pomembno za sedenje in hojo.
Dokler je dojenček še zelo majhen, naj počiva v rahlo skrčenem položaju, kot zarodek v maternici, ker je to nasproten položaj od iztezanja dojenčka v loku navzad. Ta položaj dobimo tako, da ga leže na boku podpremo s svitkom brisače ali pleničke. Dojenček in svitek imata obliko črke C. Ročice morajo biti pred telesom, prav tako pazimo, da glavica ni potisnjena nazaj. Ta položaj imenujemo gnezdo (angl. nest). Starš z rokovanjem spodbuja pravilne gibalne vzorce pri dojenčku tudi preko vsakodnevnih aktivnosti: previjanja, dojenja, kopanja, podiranja kupčka, nošenja, dvigovanja in polaganja na podlago oz. tla.
Ključni Gibi in Položaji
Dvigovanje in Polaganje Dojenčka:Dojenčka se ne sme dvigovati s podlage kot paket, torej tako, da damo roke pod njegovo glavico in ritko ter ga dvignemo, ali tako, da večjega otroka primemo pod pazduhe in ga kot lutko dvignemo v zrak. Pravilno je, da ga prek svoje roke rotiramo na stran, pri čemer je roka podložena med njegovimi nogami in drži ramo na tisti strani, na katero ga obrnemo. Njegovo zgornjo prosto roko potisnemo prek svoje roke, in če je to potrebno, pridržimo glavico in ga dvignemo. Pri spuščanju sledi obratni vrstni red kot pri dvigovanju. Dojenčka držimo bočno na svoji roki ter ga najprej počasi spuščamo bočno na njegovo ritko in kolk, nato pa ga nežno spustimo na podlago.
Položaj v Naročju:Glava mora ostati podprta v podaljšku hrbtenice, otrokove roke so spredaj. Z roko dajemo podporo medenici. Pazimo, da nosimo dojenčka enkrat na eni in drugič na drugi roki. Prve tri mesece moramo paziti, da dojenčka ne dajemo v pokončen položaj, kajti pri tem se dojenčkova vretenca stisnejo pod njegovo težo. Dojenčka lahko nosimo tudi v bočnem položaju ali na trebuhu. Pri večjem dojenčku se lahko poslužujemo položaja, pri katerem je obrnjen stran od nas.
Obračanje na Bok in na Trebuh:Običajno se dojenčka pri menjavanju plenic in negi ritke prime za stopala in dvigne noge v zrak. Dojenčka ne držimo za stopala, temveč svojo roko položimo med njegove noge in držimo njegovo stegno, medtem ko smo drugo nogico naslonili na svojo roko. Polagajte dojenčka med igro na trebuh, kolikor časa je to mogoče. Morda se bo prvič obrnil, čeprav tega še niste pričakovali. Zmanjšajte uporabo igračk na minimum.
V starosti nekaj tednov začnemo dojenčka obračati na trebuh. To je najbolje izvedljivo na kakovostni blazini na tleh. Paziti je treba, da so njegovi komolci in glava spredaj, torej pred njim. Dojenčku lahko olajšamo ta položaj, če mu položimo pod prsi majhno blazinico ali svitek brisače oz. plenice. S svojim glasom ga spodbujamo. Dojenček naj bo na trebuhu, ko je buden, in pod nadzorom staršev, na trebuhu pa naj ne spi, vse dokler se ni sposoben sam obrniti nazaj na hrbet. Dojenčka obračamo na trebuh zaradi krepitve mišic in občutka za svoje telo. Tako hkrati pridobiva tudi izkušnje za kasnejše razvojne mejnike. Trebušni položaj je potreben za krepitev vratnih mišic v najzgodnejšem obdobju dojenčka, te pa so pomembne pri kontroli glave. Pri trebušnem položaju se dojenček uči počasi prenašati težo iz ene strani telesa na drugo, kar mu kasneje omogoča lažje učenje plazenja. Tako se uči in izboljšuje občutek za dotik. Položaj na trebuhu pomaga kasneje tudi pri razvoju ravnotežja in koordinacije, ki sta temelja vseh motoričnih spretnosti. Na ta način se izboljšujeta koordinacija oko-roka-vid in koordinacija oko-roka. Do tega pride zaradi lažjega stika roke z licem in usti. Veliko dojenčkov se na ta način umiri, ker jim je položaj udoben. To velja predvsem za nervozne malčke in dojenčke s kolikami. Položaj vpliva tudi na samozavest in neodvisnost.
Obračanje s trebuščka na hrbet in nazaj na trebušček - spremenjen način
Oblačenje in Slačenje:Dojenčka preoblačimo v naročju ali na podlagi, tako da ga ves čas obračamo iz enega boka na drugega. Ko je večji, ga lahko preoblačimo v sedečem položaju v svojem naročju. Tudi pri tem je treba paziti, da so njegove roke neprestano spredaj. Ne glede na to, ali dojenčka preoblačimo v naročju ali na podlagi, bodimo vedno pozorni, da odprtino puloverja pri oblačenju nastavimo na teme glavice in potegnemo naprej prek obraza. S tem preprečujemo nagib glave nazaj. Pri slačenju pa vedno potegnemo pulover od zadaj - začnemo pri temenu in ga počasi potegnemo naprej čez obraz dojenčka. S tem poskrbimo, da gre glavica počasi proti prsnemu košu, da dojenček pokrči sprednji del vratu in tako raztegne zadnji del vratu. Vratni del hrbtenice je podaljšek ostale hrbtenice, na kar moramo biti vedno pozorni. Hlače preoblačimo na boku.
Položaji Pri Dojenju in Hranjenju
Kengurujčkanje, kot način nege dojenčka, je zgodnji, kontinuiran in prolongiran stik kože na kožo med mamo (očetom) in novorojenčkom. Ko je le mogoče, nedonošenčka vzamemo v naročje, pri čemer se lahko poslužimo tudi metode kenguru. Pri metodi kenguru (tudi kengurujčkanje, K-metoda, angl. kangaroo-baby) mati ali oče položita nedonošenčka golega na prsi in ga nekaj ur dnevno varujeta in ljubkujeta. Nedonošenček (gestacijska starost 26. - 30. teden) je ob rojstvu zelo krhek in potrebuje posebno nego.
Najprimernejši Položaji pri Hranjenju Nedonošenčkov in Dojenčkov:
Pred dojenjem poskrbimo, da se bo mama ustrezno namestila in se bo več časa hranjenja dobro in udobno počutila. Zagotovi mu, da bo lahko nagibal glavo nazaj oz. podpira mu vrat, ramo in hrbet.
- Klasični položaj (Cross-Cradle Hold): To je najpogostejši položaj pri dojenju. Dojenček leži na podlakti matere, na strani dojke, iz katere se doji, z iztegnjenim telesom prečka materino telo od spredaj. Njegova glava počiva v pregibu komolca ali je položena na podlaket matere, odvisno od velikosti dojenčka. Dojenčkova prsa so ob prsih matere, brez vmesnega prostora. Spodnja roka dojenčka počiva pod dojko matere. Nikakor ne visi navzdol ali je pod pazduho matere! Nogice oz. …
- Obrnjeni klasični položaj (Cradle Hold): Podobno zgornjemu položaju, le da je dojenček podprt z roko matere iz nasprotne strani dojke, iz katere je dojen. Če je otrok dojen na levi strani, mora biti podprt z desno roko. V tem primeru lahko mati podpira svojo dojko z levo roko in s tem omogoči optimalno dojenje.
- Ležeči položaj (Side-Lying Hold): Mati se lahko med dojenjem uleže na hrbet popolnoma vzravnana ali pa v pol sedečem položaju. Ta položaj nudi posebej veliko podporo dojenčkovi čeljusti med dojenjem. Raje kot v sedečem položaju, mati otroka doji leže, ker je udobneje. Leži na postelji, podprta s parom blazin. Dojenček leži vzporedno z materinim telesom, kjer mu gravitacija pomaga pri dojenju. Ta položaj sproži pri otroku instinkt po dojenju. Je primeren položaj, da se mati spočije ob dojenju. Zelo prikladen je ponoči.
- Položaj ob strani (Laid-Back Breastfeeding): Mati in dojenček ležita drug ob drugem in sta z obrazom obrnjena drug proti drugemu. Mati daje občutek varnosti s svojimi nogami, svojo roko ima položeno nad dojenčkovo glavo. Pri tem položaju leži dojenček v nivoju dojke na strani, kjer se doji. Njegova glava je v dlani matere in njegovo telo na strani in za materinim telesom. To je položaj primeren za matere z večjimi dojkami (imajo lepši pregled nad dojenjem otroka), oz. matere, kjer je dojenje boleče (npr. po carskem rezu - jim ni potrebno držati teže otroka).
Posebnosti pri Hranjenju:
- Hipotonija (Nizek Mišični Tonus): V primeru, da ima dojenček nizek mišični tonus (lahko pri Downovem sindromu) potrebuje podporo bradice in dojke, da bo zanj dojenje lažje. Glede na to, da so to otroci, ki se hitreje utrujajo, nimajo toliko moči in so podoji daljši, naj mama uporabi položaj, v katerem bo lahko dojila dlje časa in ji bo še vedno udoben.
- Razcepljeno Nebo ali Ustnica: Velikost in lokacija razcepa ustnice in/ali trdega neba vpliva na to, ali bo dojenje možno ali ne. Pri otrocih z razcepljeno ustnico ali trdim nebom moramo uporabiti položaje in prijeme dojke, ki omogočajo dobro tesnjenje. Dojenčki z razcepljenim trdim nebom težko vzdržujejo sesanje s podtlakom, vendar se lahko dojijo celo preden se anatomska nepravilnost popravi, če ima mati ustrezno pomoč in pravi nasvet.
- Sedeči položaj (Seated Hold/Upright Hold): Nekateri otroci se radi dojijo sede. Položaj je primeren za mamo, ki ima močan izliv mleka. V kolikor ima otrok težave s požiranjem, dihanjem ali ima razcepljeno nebo, mu bo sedeč položaj olajšal sesanje. Predvsem pri mamah, ki imajo močan curek iztekajočega mleka. Dojenček je postavljen v položaj jahanja konja z nogicami okoli stegna matere. Mati podpira njegovo glavico pri bazi vratu. Pri tem položaju ima mati boljši pregled nad vrhom dojenčkovih ust in svojo dojko. Če mama podloži vzglavnik na nogo pod otrokom, lahko ta položaj postane bolj udoben.
Med hranjenjem je treba, ne glede na to, ali se dojenček hrani na dojki ali po steklenički, vedno paziti, da je njegovo telo rahlo pokrčeno in nagnjeno na materine prsi, ter da sta obe dojenčkovi roki pred njegovim telesom in ne pod materino pazduho (kar je običajno) oz. da mu roki ne visita ob strani.
- Hranjenje po steklenički v sedečem položaju: Starš sedi, hrbet ima podprt, noge so pokrčene v kolenih in privite k sebi, dojenček leži s hrbtom na stegnih starša, pri čemer je z ritko naslonjen na trebuh starša, nogi pa mu počivata na njegovem prsnem košu. Roka starša počiva na dojenčkovem prsnem košu in trebuhu, druga roka drži stekleničko ali žličko. Dojenček pogosto sega z rokami po steklenički in se je tudi oprijema. Med hranjenjem ima dojenček dober očesni stik s staršem. Hrana se mu ponudi iz sredine od spredaj. Izboljša se dihanje skozi nos. Dojenček ima dober očesni in telesni stik. Paziti je treba, da z žličko ali cucljem pritisnemo jezik rahlo navzdol. Pomembna je velikost žlice: ne sme biti prevelika, da bi dojenčku sedla na zobni lok, hkrati pa mora biti dovolj plitka, da lahko z zgornjo ustnico iz nje pobere hrano.
Podiranje Kupčka:Podiranje kupčka je metoda izpahovanja zraka, ki ga je dojenček pogoltnil med hranjenjem. Kupček podiramo tako, da si dojenčka položimo na ramo. Z eno roko ga držimo za ritko, z drugo roko pa ga držimo prek njegovega hrbta, tako da s prsti podpiramo glavico in mu dajemo oporo. Pomembno je, da so roke dojenčka pred njegovo glavo in da sta obe nadlahti na istem ramenu tistega, ki ga nosi. Dojenčka ni treba tresti ali ga nositi naokrog.
Obračanje s trebuščka na hrbet in nazaj na trebušček - spremenjen način
Rokovanje (Babyhandling) in položaji dojenčka med dojenjem so medsebojno povezane aktivnosti ob hranjenju in negi dojenčka.
Zaključek (Ni zaključek, ampak nadaljevanje teme)
Priročnik "Pravilno Ravnanje z Dojenčkom" je namenjen vsem staršem in njihovim malčkom, ki si želijo na najpristnejši in najnaravnejši način doživeti starševstvo že od vsega začetka. Ta priročnik je razdeljen na dva glavna dela. Prvi je namenjen predstavitvi ustreznih pripomočkov in opreme, kjer so opisana vsa pomembna dejstva, ki jih je pred odločitvijo za nakup koristno poznati. Nemalokrat se zgodi, da starši za otroka kupijo vrsto pripomočkov in opreme, samo zato, ker jih o tem prepričajo prodajalci. Otroku pa s tem nič ne koristijo, lahko mu celo škodijo. Zakaj bi torej potrošili preveč denarja za nepotrebne in nekoristne stvari? Drugi del priročnika pa je opisan "baby handling", oziroma pravilno ravnanje z dojenčkom. Otrokov razvoj gre naprej sam od sebe, saj ga ima vsakdo zapisanega v genih. Z napačnim ravnanjem pa razvoj vseeno lahko upočasnimo oziroma mu odvzamemo kakovost. Priročnik vsebuje kar nekaj osnovnih informacij, ki staršem pomagajo pri tej pomembni nalogi.
Pravilno ravnanje z dojenčkom je namenjeno predvsem dojenčkom, pri katerih so prisotni dejavniki tveganja, in je del razvojne nevrofizioterapije. Pravilnega ravnanja naučimo tudi starše, ki potem to uporabljajo pri negovanju otroka v domačem okolju. S tem želimo doseči, da bi otrok čim več naredil sam in si ob tem pridobil izkušnje normalnega gibanja v prostoru. Pravzaprav si vsi starši želijo pravilno rokovati z dojenčkom. Kako pomembno je, da ga pravilno držijo v naročju, pravilno vzamejo iz posteljice…? Tudi starši zdravih otrok se radi odločijo za ta način ravnanja, da bi se s tem čim bolj približali normalnemu razvoju otroka in mu s tem omogočili kar najbolj optimalne okoliščine za njegov motorični razvoj. Vseeno je treba poudariti, da pri zdravem otroku zaradi velike variabilnosti v gibanju handling ni nujno potreben.
Kako pravilno vzamemo dojenčka iz posteljice ali s previjalne mizice v naročje?Pri dvigovanju dojenčka obrnemo na bok preko pokrčene medenice, podpremo ramo in glavo ter si ga položimo v naročje.
Kako ga pravilno položimo na ravno podlago?Otroka polagamo na podlago prek boka, tako da najprej položimo medenico in potem glavo.
Ta priročnik vam bo pomagal, da boste svoje starševstvo doživeli na najpristnejši in najnaravnejši način, obenem pa svojemu malčku zagotovili najboljše možno popotnico za zdrav gibalni razvoj.