Mnogi starši se soočajo z izzivom, kako svoje otroke navaditi na uživanje zelenjave. Pogosto se vprašamo, ali je podkupovanje otrok s sladkarijami ali igračami konstruktiven pristop, ki prinaša želene rezultate. Belgijski raziskovalci z univerze Ghent so se poglobili v to vprašanje in njihove ugotovitve ponujajo dragocen vpogled v to, kako lahko uspešno spodbujamo zdrave prehranske navade že od najzgodnejšega obdobja otrokovega razvoja. Njihova študija, v katero je bilo vključenih 154 predšolskih otrok, je pokazala, da obstajajo bolj učinkoviti načini za uvajanje zelenjave, kot je obljubljanje nagrad.
Raziskava o podkupovanju: Kaj pravijo znanstveniki?
Raziskovalci so ugotovili, da podkupovanje otroka, da bi ga navadili jesti zelenjavo, ni najboljši način spopadanja s to težavo. V svojo študijo so vključili 154 otrok, starih toliko, da so bili v vrtcu. Ugotovili so, da obstaja boljši način, kako otroke navaditi, da pojedo špinačo ali brstični ohrovt. Če zelenjavo, ki je ne marajo, pred njih postavljamo vedno znova, jo bodo začeli uživati po štirih tednih, je pokazala njihova študija. Če so jim zraven obljubili za nagrado nalepko oziroma novo igračo, je to učinek izboljšalo le za dva odstotka. "Naš zaključek je, da je otroka najbolje navaditi na zelenjavo, ki mu ni všeč, s tem, da njegove brbončice vedno znova izpostavljamo okusu te zelenjave," pravijo belgijski raziskovalci.
V študiji so sicer uporabili radič, nič kaj priljubljeno zelenjavo pri mnogih otrocih. Pravzaprav so starši to zelenjavo izbrali kot najbolj nepriljubljeno pri svojih otrocih. Udeležence študije so raziskovalci nato razdelili v tri skupine. Eni skupini otrok so radič vedno znova ponudili, ne da bi jih za to, da bi ga pojedli, kakor koli nagrajevali. Pravzaprav so se z njimi obnašali povsem nevtralno in jih niso kakor koli spodbujali. Drugi skupini so ponujali nalepke. Če bi zbrali dovolj nalepk, pa bi dobili novo igračo. Tretjo skupino so pri tem, da bi pojedli radič, spodbujali verbalno.
Na začetku je verbalno spodbujanje imelo boljši rezultat kot nalepke. Obe vrsti spodbujanja sta dobro delovali, medtem ko je manj kot 85 odstotkov otrok poskusilo radič, ne da bi jim za to obljubili nagrado. V primerjavi s tem je več kot 90 odstotkov otrok, ki so jih spodbujali, pojedlo radič. In 85 odstotkov otrok, ki so jim obljubili nalepke. Toda potem ko so jim dali radič osemkrat v mesecu dni, razlike praktično ni več bilo. Praktično isto število otrok je pojedlo radič, ne da bi jim kdor koli kaj rekel, kot pa, če so jih pri tem spodbujali ali jim dajali nalepke in obljubljali nove igrače. Raje ne posegajte po podkupovanju. To ni najučinkovitejši način.
Ključna vloga izpostavljenosti okusu
Kakšen je torej najboljši način, da otroka navadite na zelenjavo, ki je ne mara? Belgijski raziskovalci so zaključili, da je bolje otroka pustiti pri miru in ga le vedno znova izpostavljati zelenjavi, ki je ob prvem poskušanju ni maral. To je imelo resnično skoraj isti učinek, kot če se je otroka ves čas spodbujalo ali pa nagrajevalo oziroma bolje rečeno podkupovalo. Otrok se mora le navaditi na določene okuse. Radič ima močan okus in za otroka je ta okus še močnejši, ker nanj ni navajen.
Zgodnje navajanje na okuse: Od nosečnosti do dojenja
Obdobje od spočetja do drugega rojstnega dne je ključno za razvoj in vzpostavitev dobrih prehranskih navad. Raziskave kažejo, da se lahko okusi in vonji živil, ki jih nosečnica uživa med nosečnostjo, prenesejo na še nerojenega otroka. Dojenje je idealen način za privajanje na različne okuse. Hrana, ki jo uživa doječa mati, lahko vpliva na okus njenega mleka, kar dojenčku omogoča postopno navajanje na različne okuse že od začetka življenja.
Uvajanje dopolnilne hrane je pomemben mejnik v razvoju dojenčka. Pri tem je ključno, kako ga spoznavamo z novimi okusi in vonji. Z uvajanjem začnemo okrog dopolnjenega 6. meseca, po priporočilu pediatra lahko že prej, a ne pred dopolnjenim 4. mesecem. Pri uvajanju je smiselno upoštevati priporočeno zaporedje. Različne vrste uvajamo postopoma. Ne obupajmo! Zelenjavo ponudimo večkrat, da se postopoma privadi na okus. Včasih je potrebnih več kot deset ponovitev, da hrano sploh poskusi, in še enkrat toliko, da mu postane všeč.
Psihološki vidiki odpora do zelenjave
Zakaj se nekateri otroci, pa tudi odrasli, upirajo uživanju zelenjave? Za vsem skupaj stoji nekaj psiholoških razlogov. Bolj kot opevamo našo ultra zdravo zelenjavno juho, manj privlačna bo za otroke in bolj se bodo upirali pri jedi. Zakaj se zgodi obraten učinek? Otroci vse, kar je zdravega, povežejo z zdravili. Zdravila jih pozdravijo, a so običajno slabega okusa. Zato menijo, da je tudi zdrava hrana slabega okusa. Brez kakšne posebne hvale in citiranja dobrih učinkov pred otroka postavite juho in temu ne posvečajte velike pozornosti. Je pač samo juha, kajne?
Leta 2014 so na predšolskih otrocih izvedli raziskavo. Raziskovalci so otrokom povedali dobre učinke določenih živil. Za korenje so na primer rekli, da jim pomaga bolje brati in šteti, ker podpira vid. Kasneje otroci niso stekli h korenju, ko so jim ga ponudili. Enako se je zgodilo s krekerji, o katerih so strokovnjaki povedali nekaj dobrih posledic na zdravje. Otrokom niso teknili. Ta trik lahko uporabite pri hrani, za katero želite, da jo otroci ne želijo jesti.
Praktični nasveti za starše: Ustvarjalnost in potrpežljivost
Vstop v vrtec prinaša nove izzive in priložnosti za razvoj prehranskih navad. Velikokrat je prav vrtec zaslužen za razširitev nabora hrane, ki jo otrok uživa. Včasih se zgodi tudi nasprotno. V takem primeru otroka ne silimo, saj lahko ustvarimo še večji odpor. Pri spodbujanju uživanja novih živil imajo poleg staršev in drugih pri vzgoji prisotnih odraslih bistveno vlogo vzgojitelji. Včasih se otrok kljub vsemu na vse pretege upira uživanju določene hrane, sploh zelenjave. Razlogi so različni: od občutka nelagodja ob novih okusih do preprostega uporništva.
Otroka povabimo k pripravi obrokov in izbiri živil. V trgovini naj si sam izbere sadje ali zelenjavo in si ju doma tudi sam pripravi. Otroku preberimo knjigo ali mu povejmo zgodbo, v kateri imata zelenjava ali sadje vlogo glavnega junaka. Otroci se med igro navadno zelo dobro počutijo in se takrat najlažje spoznavajo z novostmi. Vanjo lahko vključimo tudi sadje in zelenjavo, ki ju glede na otrokove želje olupimo in z njegovo pomočjo oblikujemo v privlačne oblike, okrasimo ali kaj podobnega. Izogibajmo se nagrajevanju in kaznovanju s hrano, saj lahko dosežemo ravno nasprotno - vzbudimo pozitiven odnos do nezdravih živil.
Hrana, ki jo ponudimo otroku, naj bo zanimivih barv in oblik. Naj bo sveže pripravljena, ne bojmo se uporabe začimb. Ščepec cimeta na jabolku popolnoma spremeni njegov okus, prav tako malo bazilike v zelenjavni juhi. Kombinirajmo znane in priljubljene okuse z manj znanimi in slabše sprejetimi (npr. sir in brokoli). Krompirjev pire obogatimo z bučkami, korenjem ali cvetačo in vse skupaj dobro pretlačimo. Pripravimo juho iz različnih vrst zelenjave, dodamo krompir in košček masla. Bolonjsko omako, ki jo otroci običajno obožujejo, obogatimo z različnimi vrstami zelenjave. Pripravimo lahko omake iz več vrst zelenjave (bučk, korenja, paradižnika) in jih prelijemo čez priloge.
Pomembnost zgleda in rednih obrokov
Pri učenju prehranskih navad je najbolje postaviti dober zgled. Lažje bo otroka prepričati v uživanje zelenjave, če jo bomo uživali sami. O tem, kakšne navade imamo, je priporočljivo razmišljati že takrat, ko se odločimo, da bomo imeli otroka, se pravi, še pred spočetjem. Vsaj tri mesece prej je dobro skrbeti za zdrave prehranske navade, se dovolj gibati, se odreči alkoholu in cigaretam. Med nosečnostjo pa se je treba zavedati, da vse prehaja skozi placento. Prav tako v času dojenja z mlekom. Že v tem času se otrok začne privajati na različne okuse.
Otroci preizkušajo meje tudi pri hrani. Takrat je treba spet vztrajati, treba je otroku dati vedeti, kdaj je čas za obrok. To ne pomeni, da ga je treba siliti s hrano. Lahko mu rečemo, da nas ne moti, če hrane ne poskusi. Naj pa sedi za mizo skupaj z družino. Če mu ne boste razložili, da je sedaj čas za obrok, bo prišel pet minut za tem, ko boste vse pospravili, in dejal, da je lačen. Takrat je treba mirno vztrajati, da je družina ravno imela kosilo in da bo naslednji obrok čez tri ure. Na pediatrični kliniki nemalokrat ugotovijo, da se v družini vse vrti le še okrog tega, kdaj bodo jedli, da bi jedel tudi otrok. Ko ta začaran krog prekinejo ter si obroke normalno razporedijo čez dan, brez da bi se vse vrtelo le okrog tega, ali bo otrok jedel ali ne, se običajno zgodi, da ta kar naenkrat začne normalno jesti. Otrok potrebuje, da nekdo postavi pravila.
Kako očistiti jetru za SAMO 72 sata - prirodnim putem!
Izogibanje ekstremom: Ne silite, a vztrajajte
Otroka ne smemo siliti s hrano. Treba je razumeti, da se rodimo s prirojenim občutkom za lakoto in sitost. Tega ritma otroku ne smemo uničiti. Ne smemo ga denimo siliti, da poje več, ker mi mislimo, da ni pojedel dovolj. Če bi nam uspelo ta ritem prenesti v odraslo dobo, ne bi imeli težav s težo.
Starši se pogosto zelo trudijo, da bi otrok jedel zdravo. Nato pa gredo denimo na kavo in dveletnemu otroku kupijo pol litra soka. Obremenijo ga s tako količino sladkorja, kot bi sami spili dva litra soka. Opozoriti je treba še na eno pogosto napako, do katere pa pride, ko ima otrok krče. Pogosto se zgodi, da takrat mamica neha jesti kakšno zelenjavo ali stročnice ali kislo repo in zelje, ker ji je kakšna teta ali babica svetovala, da lahko to pomaga. Vendar se zdravi hrani nikakor ni priporočljivo odreči, niti ni znano, da bi to lahko kakor koli pomagalo. Krči so del narave. Ne vemo, kaj jih povzroča ter zakaj imajo nekateri otroci hujše krče, drugi ne. Vendar minejo.
Zelena prihodnost: Dolgoročne strategije za zdrave prehranske navade
Razpoložljivi rezultati raziskav kažejo, da otroci in mladostniki uživajo manj zelenjave, kot je priporočeno, medtem ko je uživanje sadja bolj priljubljeno. Spodbujanja uživanja zelenjave pri učencih se lahko lotimo na treh področjih. Glede na to, da je zelenjava med učenci razmeroma nepriljubljena, moramo najprej premagati ovire: spodbuditi zanimanje za zelenjavo in zelenjavne jedi, otrokom priljubiti zelenjavo. Hkrati moramo tudi omogočiti okolje, ki bo naklonjeno oz. bo omogočalo te spremembe, kar pomeni, da moramo povečati razpoložljivost zelenjave v okoljih, kjer učenci živijo - torej doma in v šoli. Učenci se lahko v šoli na nevsiljiv način spoznavajo z različnimi vrstami zelenjave. Učenci naj spoznavajo nove okuse in oblike uživanja zelenjave, ki so zanje privlačne, npr. sadno-zelenjavne sokove, kalčke, privlačno narezano surovo zelenjavo kot vmesni prigrizek, zelenjavo kot dodatek jedem, ki so sicer priljubljene med otroki. Učenci naj imajo možnost izbire: na jedilniku naj bosta vedno na izbiro vsaj dve vrsti zelenjave - to poveča verjetnost, da bodo izbrali vsaj eno. Treba je upoštevati, da tudi odrasli ne maramo vsega, in tako dopustiti posameznikov lastni okus.
Videz in okus zelenjavnih jedi mora biti privlačen - raziskave kažejo, da imajo otroci raje hrustljavo in nežno zelenjavo kot pa brezokusno, neprivlačnega videza ali razkuhano do nerazpoznavnosti. Otroci naj spoznavajo značilnosti posamezne vrste zelenjave (izvor, sorodne vrste, sezona določene zelenjave, možnost uporabe, koristi uporabe). Spoznavanje naj poteka na nevsiljiv način, brez pretiranega prepričevanja ali siljenja, vendar z jasnimi, preprostimi in enoznačnimi sporočili (predvsem kratkoročni učinki na zdravje in videz). Obenem je treba otrokom predstaviti tudi slabosti nezdrave hrane, tako da imajo možnost razmišljati, kako bi nezdrave jedi oz.
Povečati je treba možnosti za uživanje zelenjave (vsak dan na jedilniku več različnih vrst zelenjave, privlačne oblike in okusi, šolska prehrana naj bo bogata z zelenjavo, kadar je mogoče, postavitev solatnega bara). Pomembni so dobri zgledi in učenje od sovrstnikov, starejših otrok in odraslih (starši, učitelji, strokovnjaki, laični strokovnjaki). Pri oblikovanju otrokovih prehranskih vzorcev so ključni starši in drugi pomembni odrasli ter njihov zgled, prepričanja, navade glede uživanja, priprave in ponujanja zelenjave. Če zelenjave ni na krožniku doma (oz. je starši ne uživajo in ne pripravljajo), ne moremo pričakovati, da jo bo z veseljem užival otrok.
Predlogi za delo v šoli: izdati novičke oz. mini kuharsko knjigo z zelenjavnimi recepti, organizirati ustvarjalno kuharsko srečanje oz. delavnico s starši in učenci, vendar je pri tem treba paziti tudi na vključevanje socialno šibkejših družin, da ne povečujemo neenakosti. Staršem je treba predstaviti koncept, da se vzgoja za zdravo prehrano začne v domači kuhinji. Spodbujati je treba otroke k uživanju zelenjave na nevsiljiv način. Pravica otroka je, da česa ne mara. Poleg tega je treba upoštevati, da se otrokov okus razvija postopoma (večkrat in v enakomernih časovnih razmikih ponuditi določeno jed, četudi jo otrok v začetku zavrača). Otroci naj bodo vključeni v proces priprave hrane (od sajenja/nakupovanja do priprave mize) in naj s starši skupaj spoznavajo hrano. Starši se morajo prav tako zavedati, da otrokove želje in zahteve po določeni hrani še ne pomenijo dejanskih otrokovih potreb in da je ena njihovih temeljnih odgovornosti, da otroka zdravo in kakovostno hranijo. Vzgoja za zdravo prehrano se začne v domači kuhinji. Predvsem morajo poskrbeti za to, da je na mizi vedno hrana, ki po okusu in hranljivosti ustreza vsem članom družine, tako da omogočajo zdrave izbire. Za mizo naj se vzdržijo pretiranega opominjanja, saj to vodi v še večji odpor do jedi. Pri izbirčnih otrocih se je treba izogibati nezdravim prigrizkom med obroki, saj ta ukrep povečuje verjetnost, da otrok zaužije glavni obrok, četudi ni vedno povsem po njegovih željah. Povečati je treba tudi dostopnost zelenjave v šoli. Naj bo cilj, da šolska prehrana vsebuje več zelenjave. Spremembe na področju šolske prehrane naj bodo dolgoročne oz. trajne. Učenci morajo imeti v šoli možnost, da pokušajo različno zelenjavo in spoznavajo nove okuse, hkrati jim je treba podajati pozitivna, vendar nevsiljiva sporočila o koristih uživanja zelenjave, ki pa morajo biti starostno prilagojena (predvsem poudarjanje kratkoročnih učinkov, pogosto ponovljena, jasna, preprosta). Antoksidanti, ki jih lahko dobimo z uživanjem sadja in zelenjave, upočasnjujejo procese staranja in razvoj nekaterih bolezni. Da se bakterije, ki so del zdrave mikrobiote, dobro počutijo, jim moramo zagotoviti ugodno okolje.