Dober in oster vid je temeljnega pomena za otrokov razvoj. Kakor odrasli, tudi otroci vidno dojemajo približno 80 % svojih doživljanj. Razvoj vida je kompleksen proces, ki se začne že v maternici in se nadaljuje vse do odrasle dobe. Zgodnje odkrivanje in obravnava morebitnih težav z vidom sta ključnega pomena za zagotavljanje optimalnega razvoja otroka.
Začetki vidnega zaznavanja: Od rojstva do prvih tednov
Ko se dojenček rodi, oko še ni popolnoma razvito. Podobno kot še niso popolnoma razvite noge, roke in ostalo telo, se tudi oko šele razvija. Vendar pa se razvoj vida začne takoj po rojstvu, ko svetloba doseže čutni del očesa - mrežnico. Od tu naprej svetloba potuje po vidni poti v možgane in njegove glavne centre. Vsi ti centri od očesa do možganov pa še niso popolnoma razviti; število celic in njihovo dozorevanje se še razvijata. Zato je obdobje do otrokovega tretjega meseca starosti najbolj občutljivo. Če v tem času ni vidnega dražljaja, se lahko zgodi, da otrok nikoli ne bo izboljšal vidne funkcije. Če vidnega dražljaja ni na obeh očesih, je lahko razvoj vida nekoliko odložen, še večji problem pa je, če ni vidnega dražljaja zgolj na enem očesu.
Ob rojstvu otrok zaznava le spremembo svetlobe. Ostrina vida pri novorojenčku, rojenem v 40. tednu nosečnosti, je izmerjena z elektrodami in različnimi vzorci ter kombinacijami črt (kot črtne kode) in je 0,02 do 0,05, kar pomeni zaznavanje giba roke pred očesom na razdalji pol metra. To pomeni, da do dveh mesecev dojenčki ločijo gib roke na pol metra, pozornost pa lahko namenijo le predmetom, oddaljenim do 25 cm od oči. Zato naj se starši v tem obdobju dojenčku z obrazom približajo do 25 cm in se z njim pogovarjajo. Veliko otrok se rodi z modrimi očmi, ker temnejši pigment še ni do konca razvit ob rojstvu. Čez čas se v šarenici proizvaja več pigmenta, kar spremeni otrokovo barvo oči iz modre v rjavo, zeleno ali sivo.
V prvih tednih svojega življenja dojenčki vidijo nejasno in večinoma v odtenkih sive. Vidna ostrina pri novorojenčku je zelo nizka. Novorojenčki imajo vid občutljiv na kontrast. Če zaznajo kontrast pri dveh ali več vzorcih, raje gledajo tistega z več kontrasta. Zaradi slabe vidne ostrine zaznajo šahovnico z več majhnimi kvadratki kot enakomerno sivo sliko. Tisto z manj večjimi pa kot sliko s črno-belimi deli. Slednja je zanje bolj kontrastna, zato raje gledajo manj kompleksen vzorec. Zato so priporočljivi vizualni stimulatorji z močnimi kontrasti, predvsem črno-bele kombinacije. Priporočljivo je, da mati ne spreminja frizure, da bi jo novorojenček lahko dojema kot znano osebo, saj so velike prednosti v visoko kontrastnih stimulih, recimo v meji med materinimi lasmi in obrazom.
Pri rojstvu novorojenček delno zaznava barve, vidi jih bolj blede. Do prvega meseca najprej začne zaznavati rdečo in zeleno barvo, do četrtega meseca pa že vse druge, tudi rumeno in modro. Vendar jih na začetku vse vidi bolj blede, do šestega meseca pa vse bolj razločuje intenzivnost barv. Zaznavanje te in kontrast barv sta povezana tudi z razvojem ostrine vida. Modra barva ima namreč kratko valovno dolžino, na katero so občutljivi fotoreceptorji na mrežnici, ki v tej starosti niso še popolnoma razviti.
V prvem mesecu starosti dojenček ni prekomerno občutljiv na močno svetlobo, zato je svetloba celo priporočljiva. Ima kar 50-kratno višji prag prenašanja svetlobe. Nekaj svetlobe v sobi, kjer dojenček počiva, naj bo, na njegovo kakovost počitka namreč to ne vpliva. Če je svetloba usmerjena od zadaj, se lahko dojenček obrne nazaj proti svetlobi. Priporočljivo je, da svetloba prihaja iz strani.
Hitri razvoj vida: Od prvega do šestega meseca
Razvoj vida se pri dojenčkih odvija postopoma, vendar v prvih mesecih po rojstvu zelo hitro. Dojenčkova vidna ostrina, vidno polje, kontrastna občutljivost in občutljivost za barve so manjši kot pri odraslem človeku. Vendar pa se z razvojem vida te zmožnosti izboljšujejo.
Do tretjega meseca bodo dojenčkove oči postale bolj usklajene in dojenček bo lahko z očmi sledil predmetom, ne da bi moral premikati vrat in glavo. Prav tako bo dojenčkov vid postal ostrejši in povečala se bo njegova občutljivost na svetlobo. Zato je pomembno zatemniti svetlobo v sobi, da bo dojenček lažje spal. V tem obdobju so dojenčkove oči že dosegle 65 % končne velikosti. Gibljivost zrkel: v prvih dveh mesecih je koordinacija oči slaba, zrkla potujejo vsako na svojo stran, kar je normalno. Če pa je eno oko ves čas odmaknjeno od centra, je to lahko znak nepravilnosti. Pri treh mesecih dojenček že lahko sledi predmetom, ki se premikajo v bližini njegovih oči, oddaljenih do enega metra, nekateri jih lahko že poskusijo doseči z rokami.
Pri samo nekaj mesecih se dojenček že odzove na mamin nasmeh in posega po igračah. Od 6. tedna naprej pričakujemo socialni nasmešek, ki predstavlja začetek komunikacije, ki temelji na vidu. Tudi naš obraz je en velik kontrast. Če ima otrok težave s kontrastom, bo socialni nasmešek zamujal. Starši slabovidnih otrok (z namenom razvijanja očesnega kontakta in socialnega nasmeška) dobijo navodilo, da se začnejo močno ličiti doma. Otrok se bo odzival na najmočnejši kontrast, ker ga najlažje vidi. Če mu damo na eno stran barvno in na drugo stran močno kontrastno zadevo, se bo vedno zagledal v tisto, ki je bolj kontrastna. Zaradi tega je priporočljivo, da na steno nalepite papir, na katerem je nek črno-bel vzorec, slika (npr. zebre, krave …). Tako se lahko medtem, ko stojite z njim v naročju, zagleda v steni in tako lahko opazuje.
Proti koncu prve polovice prvega leta življenja bo dojenčkov vid vse bolj oster in dojenček bo brez težav sledil predmetom, ki se premikajo pred njim. V tem obdobju je priporočljivo opraviti prvi pregled vida za potrditev normalnega razvoja. Pri šestem mesecu starosti se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno, gibi oči so hitrejši, zato bolj natančno spremlja gibanje predmetov. Vidna ostrina napreduje iz 5 % ob rojstvu do približno 50 % pri šestem mesecu. Barvni vid v tej starosti je približno enak kot pri odraslemu, dojenček vidi barve mavrice. Med petim in osmim mesecem se razvija koordinacija vida, rok in celega telesa. Dojenček ima v starosti od 4 do 6 mesecev boljšo koordinacijo, ki mu omogoča hitro zaznavanje lokacije predmeta, katerega radovedno vzame v roke in nese k svojim ustom. V tem času se lahko pojavijo modrice in manjše bulice, kar je normalen del procesa odraščanja. Barva otrokovih oči se bo verjetno stabilizirala in postala njihova končna barva.
Midi - od šestih mesecev do kobacanja
Pomen zgodnjega odkrivanja in starševskega nadzora
Zgodnje odpravljanje težav z vidom je bolj uspešno kot kasnejše, saj otroško oko še ni v celoti izoblikovano. Tako se lahko nekatere vidne okvare, ki se kasneje ne morejo odpraviti, zmanjšajo ali pa se jim v celoti izognemo, če se jih odkrije pravočasno in se jih ustrezno obravnava. Ostrina vida se najbolj intenzivno razvija od rojstva do šestega leta starosti.
Zelo pomembno vlogo pri zaznavanju sprememb v razvoju vida pri otrocih imamo tudi starši. Skozi opazovanje otroka pri igri in skozi igro lahko že zelo zgodaj zaznamo težave z vidom. Pri razvoju vida pri otrocih obstaja nekaj sprememb, na katere smo starši lahko pozorni. To je lahko škiljenje, pogosto mencanje oči, če nimamo z otroci očesnega kontakta, pogosto mežikanje, če imajo otroci papir preblizu med branjem ali pisanjem ali če med gledanjem televizije sedijo zelo blizu televizijskega ekrana. Če se brani pokrivanja enega očesa, vendar fiksira predmet in mu tudi sledi, to ni nujno znak težav. Če pa se ne odziva na svetlobni dražljaj, lahko posumimo na slepoto, vendar to ne pomeni, da je ta nujno tudi 100-odstotna. Če pa je eno oko ves čas odmaknjeno od centra, je to lahko znak nepravilnosti. Če eno oko ves čas uhaja iz prave linije pogleda, to je normalen pojav v prvih mesecih.
Mag. Dragica Kosec, dr. med., vodja Oddelka za ortooptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani, poudarja, kako pomembna je zgodnja obravnava, saj se vid najbolj intenzivno razvija ravno do 2. leta starosti. Do 3. meseca otrokove starosti je tudi gibljivost zrkl še nepopolna, kar je včasih videti tudi kot rahlo škiljenje, in če ni večjega odklona, se škiljenje do 6. meseca praviloma popravi, očesi sta paralelni ter sledita svetlobnemu in vidnemu dražljaju. V tem času moramo biti pozorni tudi na zenico, ki mora biti črne barve.
Pri dveh letih se popolnoma razvije čutni del očesa - mrežnica. Takrat lahko rečemo, da je vidna funkcija za otrokov mentalni razvoj popolna. Vendar možgani in centralni živčni sistem v tem času še nista popolnoma razvita. Vidna funkcija se torej izoblikuje v prvih dveh letih otrokovega življenja, nato pa se razvija vse do odrasle dobe, do približno 18. leta. Zrklo najhitreje raste v prvih treh letih po rojstvu. V tem času zraste 3 milimetre, do konca odrasle dobe in v normalnih okoliščinah pa še 1 milimeter.
Najpogostejše težave z vidom pri otrocih
- Prirojena siva mrena (katarakta): Potrebna je odstranitev motne leče. Novorojenčkom in majhnim otrokom dajo nato kontaktno lečo, s čimer jim omogočijo, da se vidna funkcija lahko razvija. Prav tako izvajajo različne vidne stimulacije, pokrivanje očesa, vaje za izboljšanje vidne funkcije pa uporabijo takrat, ko je otrok že dovolj kooperativen. Če se siva mrena razvije po 2. letu, je obravnava drugačna.
- Zelena mrena (glavkom) ali povišan očesni tlak: Pomembna je zgodnja in hitra obravnava. Prvi pokazatelj te bolezni so velike roženice. Obstaja možnost, da ima otrok »lepe, velike oči«, ki pa so lahko nevarne, zato moramo biti pozorni, da izključimo možnost glavkoma. Zelo zgodaj moramo pričeti z vzpostavljanjem pravilnega ravnovesja očesnega tlaka, da se vidna funkcija lahko razvija, saj lahko visok očesni tlak poškoduje čutni del očesa in s tem onemogoči nadaljnji razvoj vida.
- Prirojena ptoza (povešenost očesne veke): V nadaljevanju je lahko problematična za razvoj vida, ker zakriva zenico in vstop vidnega dražljaja v oko.
- Očesni tumorji: Letno zabeležijo tudi nekaj očesnih tumorjev. Še posebej so pozorni pri otrocih, kjer so se v ožji ali širši družini že srečali s tumorjem. Če je tvorba minimalna, jo lahko elegantno zdravijo, v nasprotnem primeru morajo, žal, če želijo otroku rešiti življenje, odstraniti tudi zrklo.
- Slabovidnost: V prvih nekaj mesecih po rojstvu je o slabovidnosti težko govoriti. Otrok do 6. meseca starosti vidi zelo megleno, vidna funkcija je še v razvoju. Pomagamo si tako, da v igri izmenjujemo pokrivanje enega in drugega očesa.
Vloga staršev pri spodbujanju razvoja vida
Starši lahko s pravilnim ravnanjem in igro pomembno prispevajo k optimalnemu razvoju vida pri svojih otrocih.
- Do 4. meseca: Uporabite nežno osvetlitev v otroški sobi. Spreminjajte lego otroka v postelji, zibelki in samo lego postelje. Otroku lahko pred očmi, do razdalje 25 cm, držite predmete, da jih gleda in poskuša doseči. Starši se lahko z njim pogovarjajo, medtem ko se premikajo po prostoru, v katerem je dojenček. Mamica naj spreminja lego dojenčka pri dojenju in se mu približa občasno z obrazom do 25 cm.
- Med 5. in 8. mesecem: V posteljo obesite predmete, ki visijo pred dojenčkovimi očmi, oddaljeni do 40 cm, da jih lahko opazuje in se jih dotika. Pustite mu, da se igra na tleh in raziskuje. Dajte mu plastične ali lesene kocke varne velikosti, da jih spoznava, se jih dotika in da jih prijema. Starši naj pred očmi premikajo različne predmete in jih poimenujejo.
- Od 9. do 12. meseca: Igrajte se tako, da poimenujete predmete in dele obraza ter s tem poskrbite za razvoj otrokovega vidnega spomina. Poimenujte predmete in preizkušajte otrokov spomin. Spodbujajte plazenje po tleh.
- Med enim in drugim letom starosti: Z otrokom se igrajte z različnimi žogami za boljšo koordinacijo vida in telesa. Otrok naj sestavlja različne kocke in žoge za razvoj koordinacije gibov in vida ter natančne motorike prstov rok in telesa.
Pri petih letih otrok morda ne gleda vedno v oči, ko mu starš kaj razlaga. To je lahko zato, ker ga nekaj drugega bolj zanima ali pa se boji, da mu bo kdo vzel igračo. Očesni stik je pomemben, vendar je lahko vloga, ko mu starš želi kaj sporočiti, za otroka obremenjujoča. Če želite več očesnega stika, poskusite počepniti, da so njegove oči višje od vaših. V tem primeru boste avtomatično morali dvigniti svoj pogled gor, kar vam hkrati preprečuje, da bi imeli zelo grozeč ali nevaren izraz na obrazu. Ko boste pod njim in boste gledali v njegove oči navzgor, že sama drža, pozicija in izraz na obrazu otroku omogočajo, da se počuti bolj varno. Če vas ne gleda, to nikakor ne pomeni, da vi zanj niste varna mama. Morda je enostavno bolj senzibilen otrok.
Pri 70 odstotkih otrok se vid dokončno razvije med 3. in 4. letom starosti, pri ostalih pa pri vstopu v šolo. Vid in njegova ostrina se razvijata do šestega leta, najbolj pa v prvih letih. Pomembno je čim prej ugotoviti ostrino vida pri otroku za vsako oko posebej in ju primerjati med seboj. To je dobro storiti do tretjega leta.