Otrokovo spanje je pogosta skrb novih staršev. Če pri novorojencu še sprejmejo, da se ponoči pogosto zbuja, pa pri nekaj mesecev starem otroku dojemajo kot starševski in otrokov uspeh, če prespi vso noč. Ta želja po mirnem nočnem spanju pogosto vodi starše k iskanju rešitev v prehrani, pri čemer se pogosto pojavlja vprašanje o primernosti nočnih mlečnih kašic. Ali so te kašice resnično potrebne za boljši spanec dojenčka, ali gre le za razširjen mit, ki ga podpirajo tudi nekateri strokovnjaki?
Razumevanje otrokovega spanca in hranjenja
Vsak dojenček je drugačen in vsak ima svoj spalni ritem, v veliki večini pa se dojenčki ponoči zbujajo. Prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., specialistka pediatrije, z nazivom IBCLC in predsednica UNICEF-ovega odbora za spodbujanje dojenja, poudarja, da je ta naravno stanje, še posebej v zgodnjih mesecih življenja. Veliko mater verjame, da na otrokov spanec vpliva pred spanjem zaužita hrana, zato posegajo po dodatku nadomestnega mleka ali obroka goste hrane. Tudi zdravstveno osebje pogosto svetuje dodajanje hrane pred spanjem.
V zgodnjem otroštvu je očitna razlika v dolžini spanca pri dojenih in z nadomestnim mlekom hranjenih dojenčkih, kar je povezano s počasnejšim prebavljanjem pri slednjih. Pri večjih dojenčkih pa ni čisto jasno, ali več spijo, ker se po nočnem hranjenju težje umirijo. Nekatere raziskave so že potrdile, da zgodnje uvajanje goste hrane nima vpliva na dolžino nočnega spanja.
Raziskave o nočnem hranjenju in spanju
Angleški raziskovalki Victoria Harries in Amy Brown sta preverjali pogostnost nočnih prebujanj in hranjenja glede na načine hranjenja pri dojenčkih, starih od šest do 12 mesecev. Sodelovalo je 715 mamic in njihovih otrok. Rezultati so pokazali, da se ponoči redno vsaj enkrat zbuja še 78,6 odstotka dojenčkov te starosti in 61,4 odstotka prejme enega ali več obrokov mleka. Izkazalo se je, da se starejši dojenčki manjkrat zbujajo in jih zato tudi manjkrat hranijo ponoči. Nobene razlike pa ni bilo dokazane med dojenimi in dojenčki, hranjenimi po steklenički z nadomestnim mlekom, prav tako tudi gosta hrana in otrokova teža nista imela vpliva na zbujanje in nočno hranjenje. Otroci, ki prejmejo več mleka ali goste hrane čez dan, se manj hranijo ponoči, vendar se enako pogosto zbujajo. Raziskava je še pokazala, da dojeni otroci bolje spijo.
Priporočila strokovnjakov in organizacij
Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF spodbujata dojenje, in sicer izključno prvih šest mesecev in nato nadaljevanje do drugega leta starosti. Včasih pa je vseeno treba dodajati mlečno formulo ali dojenje sploh ne steče. Ko dojenček dopolni šest mesecev, je priporočljivo nadaljevati z dojenjem ali hranjenjem z nadaljevalno mlečno formulo in pričeti z uvajanjem mešane prehrane.
Po mnenju dr. Andreje Tekauc Golob dojenček ne potrebuje posebne večerje, ko se še doji. Če otrok že uživa gosto hrano, naj se najprej podoji in poje še običajno večerjo. Dojenčki postopno opuščajo nočno hranjenje, kar je razvidno tudi iz raziskave. Pravila ni, vsak je oseba zase in ima svoj način hranjenja. Starši naj sledijo otroku.
Glede pitja pa dr. Tekauc Golob svetuje, da ponoči ni treba piti dodatne tekočine. Dojeni otroci so dojeni po želji, zalivančki pa naj dobijo dodatek tekočine čez dan, najbolje navadno prekuhano vodo ali nesladkan čaj. Posebne hrane, boljše za boljši spanec, po njenem vedenju ni in je tudi ni posebej izpostavila.
Kdaj in kako začeti z gosto hrano za vašega dojenčka | AAP
Smernice zdrave prehrane in priporočila za večerjo
Po veljavnih Smernicah zdrave prehrane za dojenčka je priporočen obrok pred spanjem med desetim in 12. mesecem starosti dojenje ali nadaljevalni mlečni pripravek. Za primerno večerjo naštevajo pšenični zdrob z mlekom (materinim ali adaptiranim) in sesekljano hruško, svežo ribano kašo z mlekom, naribano jabolko z ovsenimi kosmiči, rozinami in mlekom, krompirjev pire iz bučk in pora, mineštro, polento, riž z mlekom. Za žejo je priporočena voda ali nesladkan čaj (sadni ali zeliščni).
V Novem Vodniku o nosečnosti, porodu in zgodnjem starševstvu "Pričakujemo dojenčka" Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je posebno opozorilo, da nikoli ne pomakajte dude ali grizal v sadne sirupe ali sadne sokove in da otroku pred spanjem ne ponujajte ničesar sladkega. Za preprečitev kariesa starejšim otrokom z zobki ne ponujajte sladkih pijač po steklenički, predvsem pa naj ne zaspi s stekleničko, v kateri je sladka pijača, tudi pozivajo.
Mit o mlečnih kašicah za boljši spanec
Nekatere mame se odločijo v prvih mesecih črpati svoje mleko, ki ga zamrznejo, da bi ga kasneje porabile v prvih kašicah ob uvajanju goste hrane. Predpostavka, da otroci ob uvajanju goste hrane posebej potrebujejo samostojne mlečne obroke, izhaja iz časa, ko so mame nehale dojiti že pri dveh, treh mesecih in začele že takrat uvajati gosto hrano. Danes vemo, da to ni najboljši možen način. Takrat je večerni mlečni obrok predstavljal nadomestilo za podoje čez dan.
Žitno-mlečne kašice kot predlog za večerjo so zelo popularne, priporočajo jih tudi številne knjige z recepti za otroške obroke, toda mnenja strokovnjakov o tem, kdaj je najbolje uvajati gluten, se vendarle močno razlikujejo. Tudi če pustimo gluten ob strani: mlečne kašice so nepotrebne tudi zato, ker bo potrebo po mleku (dojen) otrok še dolgo zadovoljeval z dojenjem. Še najmanj dva meseca po začetku uvajanja bo to njegova osnovna hrana. Približno tako dolgo bo trajalo, da bo gosta hrana začela predstavljati tudi način za potešitev lakote, do takrat bo bolj ali manj samo raziskoval in spoznaval okuse. V resnici se obdobje raziskovanja in spoznavanja goste hrane ne konča prav hitro, značilni so vzponi in padci, ko otroci jedo zdaj več, zdaj manj. Uvajanje hrane pravzaprav ni odstavljanje od dojenja, ker dojenje ni samo hranjenje. Otrok lahko ima že 5 obrokov goste hrane, pa se bo pred spanjem še vedno pomiril na prsih.
Umetno mleko za kašice?
Mnoge mame, ki si za pripravo obrokov ne morejo načrpati svojega mleka, začnejo uporabljati kupljene kašice, ki že vsebujejo umetno mleko, ali pa na vodi kuhani hrani dodajajo merice umetnega mleka. Že ena sama steklenička umetnega mleka spremeni otrokovo črevesno floro za minimalno dva tedna in ni ne potrebna in ne primerna kot dopolnilna hrana. Mlečna formula naj bo zadnji izhod pri tistih, kjer dojenje ne steče, ne pa vsakodnevna redna prehrana dojenih otrok. Če se mama umetnemu mleku lahko izogne, naj se mu. Edina obvezna oprema je znanje.
Primer iz prakse: 6-mesečni sin zavrača mleko
Pojavlja se vprašanje mam, kot je tista, ki ima 6-mesečnega sina, ki je na AM in je z uvajanjem goste hrane že dva dni popolnoma zavrnil mleko. Dopolne je sadje, za kosilo cel obrok zelenjave+meso+riž ali krompir, popoldne pa kupljene žitne kašice zmešane z vodo. Zjutraj in zvečer mu ponuja mleko, vendar ga vedno bolj zavrača. Če mu ga zmeša s keksolinom, poje vse, mleka pa le okrog 40 ml, če sploh. Zanima jo, ali naj ga še “silijo” z mlekom, ali mu lahko kar vse obroke že zamenja.
Pediater Tanč odgovarja, da naj se adaptirano mleko ponudi v mlečno žitni kašici. Če pripravite z 200 ml mleka, nekaj mleka dodate za pripravo pirejev, potem bi dobil okoli 500 ml mleka dnevno, kar zadostuje ob primerni dopolnilni prehrani. Svetuje, da sami kuhate in ponudite primerne žitne kašice, npr. proseno kašo, mlečni riž, tudi gres, polento z mlekom, ajdovo kašo (vse lahko kombinirate s kuhanim jabolkom, rozinami, suhimi slivami), da pa se kupljenih keksolinov in kašic izogibate. Za otroka bo bolje.
Kaj je "keksolino" in zakaj se mu izogniti?
"Keksolino" je opisan kot "sfrezan" piškot, malo obdelan, predelan, ene 5x segret na ultra visoko temperaturo, dehidriran, rehidriran in zapakiran v škatlo. Ker je pri dehidraciji šla v maloro večina vitaminov in hranil, so potem še umetno dodani zraven vitamini in minerali, da ta "pašta" sploh ima kaj koristnega v sebi. 5x bolje bi bilo, da otroku namočite piškot v mleko, pa tudi s sredico v mleku ni nič narobe, če je otrok že tak jedec. Neprimerno boljša izbira od vseh vrst linov in kašic "za zmešat", je to, kar svetujejo strokovnjaki - kuhane žitarice, bodisi na mleku ali na vodi. Kaše, kosmiči, zdrobi - izbira je res velika in pestra. Če jih kuhamo na vodi, se kasneje doda zgolj AM, ki ga otrok sicer uživa ali pa izbrizgano mamino mleko. Seveda pa pridejo prav v kaki časovni stiski in za spremembo, ni pa to hrana za vsakdanjo rabo. No, pa tudi žitne kaše se da skuhati na zalogo za 2 ali 3 dni, se shrani v hladilnik in je potem obrok hitro pripravljen.
Ko materino mleko več ni dovolj, pridejo na vrsto mlečno-žitne kašice. Mlečno-žitna kaša je nadomestek mlečnega obroka za dojenčke, ki jih navajamo na dopolnilno prehrano. Na trgovskih policah je veliko različnih izdelkov, primernih za uporabo od 4., 6., 8. in 12. meseca dalje. Nekaterim je že dodana mlečna formula, drugim je treba mleko dodati med pripravo.
Cena in kakovost kupljenih kašic
Dopolnilno prehrano po evropskih priporočilih za prehrano dojenčkov je najbolj idealno uvajati ob dopolnjenem 6. mesecu starosti, ko je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički, materino mleko pa ne zadosti več energijskim in hranilnim potrebam dojenčka, navajajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Cena mlečno-žitnih kašic se giblje med 0,32 in 0,50 evra na obrok (pripravljen po navodilih na embalaži), višja cena pa ne odraža nujno višje kakovosti izdelka. Uporaba kašic, ki vsebujejo le žita, brez dodane mlečne formule, je cenejša od mlečno-žitnih kašic, če za mešanje uporabljamo materino mleko (0,20 do 0,30 evra).
Glede na uredbo o aditivih hrana in živila za dojenčke ter majhne otroke do treh let ne smejo vsebovati sladil, barvil, konzervansov in ojačevalcev okusa. Večina izdelkov ni vsebovala nobenih aditivov, manj kot polovica je vsebovala sicer dovoljene, vendar nepotrebne aditive. Izdelki z več različnimi aditivi (na primer emulgator sojin lecitin in umetna aroma vanilin) so bili Milupa Miluvit in večerna kašica po 6. mesecu Milupa, izdelki z enim aditivom, umetno aromo, večerna kašica po 4. mesecu Milupa in Lino Grisolino, izdelek, ki je imel dodano le naravno aromo vanilje, je bil Alete.
Zaključek: sledite otroku in izobražujte se
Malo, res malo je dojenčkov, ki prespijo noč. Vsak dojenček je drugačen in vsak ima svoj spalni ritem, v veliki večini pa se dojenčki ponoči zbujajo. Razlogi so različni, morda potrebujejo hrano, pijačo, nego, bližino, toplino in/ali ljubezen ali kaj drugega. Baje pa naj bi bolje spali dojenčki, ki spijo na postelji skupaj s starši, ki imajo večerno rutino, katerih večeri so umirjeni v znamenju uspavank in branja knjig.
Na koncu je najpomembneje, da starši sledijo svojemu otroku in njegovim potrebam, hkrati pa se izobražujejo o razvojno primerni prehrani in spanju. Mit o nujnosti nočnih mlečnih kašic za boljši spanec je pogosto le posledica želje po hitri rešitvi, medtem ko resnica leži v razumevanju otrokovega razvoja in individualnih potreb. Pomembno je, da se starši zavedajo, da mlečna formula ni nadomestilo za dojenje, če to ni nujno potrebno, in da obstajajo bolj zdrave in naravne alternative za večerno hranjenje dojenčkov.