Lepi, a včasih tudi precej naporni tedni nosečnosti se končajo z otrokovim rojstvom. Verjetno se vsaki bodoči mamici glede tega po glavi plete veliko najrazličnejših misli. Prav gotovo si želite, da bo porod potekal normalno, upate, da bo vse v najlepšem redu in da boste na koncu polni sreče v naročju držali svojega dojenčka. Vendar pa se včasih zgodi, da naravni potek poroda ni mogoč ali varen za mamico ali otroka, zato je nujno poseči po carskem rezu. Ta članek vam bo podrobno predstavil vse vidike carskega reza, od razlogov zanj, samega postopka, okrevanja, pa vse do ključnih vidikov dojenja in psihološke podpore po njem.
Carski rez: Zakaj, kdaj in kako pogosto?
Delež porodov s carskim rezom v Sloveniji je bil leta 2016 dobrih 20 %, kar kaže na trend naraščanja. Dandanes s carskim rezom rodi veliko več žensk kot pred desetimi leti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) si prizadeva za zmanjšanje števila carskih rezov, za uporabo čim manj invazivnih metod pri tovrstnem porodu in za zagotavljanje celovite oskrbe porodnic po carskem rezu. Razlogi za carski rez so zelo različni, v vsakem primeru pa naj bi bil cilj varovanje zdravja otroka in matere ter preprečitev morebitnih daljnosežnih zdravstvenih posledic. V redkih primerih lahko med vaginalnim porodom akutno pomanjkanje kisika v maternici predstavlja tveganje za otrokovo zdravje. V hujših primerih lahko pri otroku posledično pride do življenjsko nevarnih organskih možganskih okvar ali motenj v razvoju pozneje v življenju.
Pri tem razlikujemo med absolutno nujnostjo in relativno nujnostjo. V primeru absolutne nujnosti, ko govorimo o absolutnih indikacijah, je carski rez neizogiben. Relativna nujnost pa porodničarju in babici daje manevrski prostor, da otroka kljub vsemu na svet pospremita po naravni poti. Med najpogostejšimi razlogi, zaradi katerih je carski rez nujno potreben, so:
- Prečna lega ali medenična vstava otroka, pri kateri je otrokova glava zgoraj, zadnjica ali nogice pa usmerjene proti izhodu iz maternice.
- Prepočasen ali odsoten napredek poroda.
- Življenjsko nevarne spremembe srčnega utripa ploda med porodom.
- Prolaps (izpad) popkovnice ali zavita popkovnica, ki vodi do neizbežnega pomanjkanja kisika pri otroku.
- Večplodna nosečnost, pri čemer se pri dvoplodni nosečnosti otroka lahko rodita tudi po naravni poti.
- Bakterijske okužbe v maternici.
- Kadar je znana resna malformacija ploda.
- Kadar obstaja sum na raztrganje maternice med porodom.
- Hud primer povečanega krvnega tlaka v nosečnosti (sindrom HELLP).
- Akutno poslabšanje metaboličnega stanja otroka.
Izkušnje in dojemanje mamic pa so tako raznolike kot sami razlogi, zaradi katerih je carski rez sploh potreben. Vsaka posamezna situacija je edinstvena in je ni mogoče primerjati z drugimi. Tudi vsaka porodnica se počuti drugače in ima drugačen bolečinski prag. In kot bodoča mamica seveda nikoli ne mislite le nase, saj imate ves čas v mislih tudi dobro počutje in dobrobit vašega otroka. Carski rez ni vedno načrtovan. V primeru neposredne življenjske nevarnosti za mater ali otroka je potrebno takojšnje ukrepanje porodne ekipe. V takšni situaciji je carski rez pogosto neizogiben, zato je priporočljivo, da se bodoči starši med nosečnostjo seznanijo tudi s tem načinom poroda. Najbolje je, da se glede tega posvetujete z babico in zdravnikom ter ju povprašate glede vsega, kar vas zanima.
Zanimiva dejstva o carskem rezu: Večina carskih rezov po svetu se zgodi med delavnikom, torej od ponedeljka do petka, med osmo in četrto uro. Stopnja carskega reza se spreminja od države do države. Pri nas je stopnja nekje okoli 23 %, v Ameriki je okoli 37 %, v Braziliji pa kar 95 %, na Švedskem in Finski je nizka, tam nekje okoli 9 %. Te stopnje se skozi leta spreminjajo, številke naraščajo. To pomeni, da postopki velikokrat niso povezani z dejansko nujo, ampak bolj z procedurami v bolnišnicah, njihovimi režimi in z zaposlenimi v porodnišnici. Zato ni vseeno, kje rojevate. V Sloveniji velja za porodnišnico, ki je najbližje babiškemu modelu, porodnišnica Jesenice.
Priprava na carski rez in sam potek
Kaj se je dogajalo pri Aljinem prvem porodu? Dogajala se je klasična kaskada intervencij, ki je značilna, da privede do urgentnega carskega reza, kot posledica fetalnega distresa. Na kratko je potekalo takole: ležanje na hrbtu, brez porodnega načrta, popolnoma se prepustila bolnišnici in vsem njihovim rutinskim postopkom (katerih je večina odveč), sem spadajo vaginalni pregledi, ležanje na hrbtu, vstavljena kanila, umetno prediranje mehurja, umetni popadki, pritisk na trebuh, epiduralna, … Alja je mnenja, da bi se vse dalo preprečiti. Preprečiti bi se dalo, če bi se med porodom ustrezno gibala, da ne bi ležala in bi delo prepustila gravitaciji. Da bi se lahko primerno nahranila (hrane ni dobila celo noč in cel dan), zaradi česar je bila izčrpana. Bila je cel čas priklopljena na CTG, kar ni potrebno, še posebej pri ne-rizični nosečnosti.
Veliko se da narediti že med nosečnostjo. Alja se med prvo nosečnostjo na porod ni preveč pripravljala, ker se je odločila opravljati izpit za osebnega trenerja. Zaradi priprav in učenja je veliko presedela in preležala, kar pa jo je stalo zdrave medenice in samega poroda. S sedenjem zapiramo porodni kanal in vzpodbujamo držo, ki ni primerna za porod. Premer medenice se na tak način zmanjša, v nasprotju z vadbo, hojo, vajami za pozicijo otroka. Ne ve, kako je bil njen Brin takrat obrnjen. Ve, da ni bil obrnjen na medenico, saj ti to povedo tudi na UZ, ne ve pa, ali je bil mogoče obrnjen posteriorno. Če je otrok k prečni legi, vaginalni porod ni možen. Je pa mogoče z določenimi vajami temu otroku pomagati, da se obrne z glavo navzdol. Na to, kako se otrok obrne v maternici, močno vpliva naš življenjski slog in naše navade. Lega ploda pa vpliva na sam porod, porod pa na cel spekter drugih faktorjev, med drugim tudi dojenje.
Kako se pripraviti na porod? Največ kar lahko naredite je, da se v času nosečnosti čim bolje informirate in gibate. Ustrezne informacije dobite na raznih porodnih delavnicah, šoli za starše v porodnišnicah. Lahko se udeležite tudi delavnic pri doulah, tam izveste res veliko informacij, kako se pripraviti na porod, zato da ste informirane in veste, čem se želite izogniti. Pomembno se je tudi odločiti, kaj in koga želite imeti prisotnega pri porodu. Na drugi strani pa poskrbite za ustrezno prehrano, ustrezno gibanje in vadbo skozi celo nosečnost. Tako boste dosegle, da bo otroček v bolj optimalnem položaju in da boste ve bolj pripravljene na naravni porod. V ta namen je Alja prebrala tudi knjigo, ki govori o nevarnostih rojevanja s carskim rezom, posledicah in kako roditi vaginalno.
Po predhodnem pogovoru z zdravniškim osebjem boste v porodnišnico običajno sprejeti zgodaj zjutraj na dan operacije ali zvečer pred dnevom operacije. Pred operativnim posegom vam bodo v veno namestili kanilo, v mehur pa kateter, kar preprečuje poškodbe napolnjenega mehurja s kirurškim rezom. Takoj, ko bo vse pripravljeno, boste dobili anestezijo. Živci hrbtenjače se anestezirajo s pomočjo kanile. Po dezinfekciji trebuha kirurg naredi približno 12 cm dolgi rez v predelu bikinija, da bo brazgotina kasneje manj očitna. Ko so prerezani vsi sloji kože in mišic, mora zdravnik mehur, ki se nahaja pred maternico, potisniti nekoliko vstran. Nato lahko maternico odpre z minimalnim rezom, ki ga raztegne s prsti, dokler ni dovolj velik, da lahko otroka izvleče iz maternice. Ko je otrok izven maternice, vam otroka na hitro prislonijo ob lice, da se dotakneta in potem prerežejo popkovnico. To je za mamico res ganljiv trenutek, saj je dolgo čakala na rojstvo svojega otroka. Kirurg iz maternice odstrani posteljico in skrbno zašije rane. Šivalni material, ki je v uporabi dandanes, se sam resorbira oziroma stopi po nekaj tednih. Po prvem pregledu otroka bosta oba dobro oskrbljena in premeščena v porodniški oddelek z otročnicami, kjer boste lahko okrevali po operaciji in se pričeli navajati na življenje novopečene mamice.
Okrevanje po carskem rezu
Ker je carski rez operativni poseg, ki se uporabi namesto poroda otroka po naravni poti, je edina prednost carskega reza zaščita matere in otroka. Koristi bolni oziroma močno oslabeli nosečnici ali pa invalidnemu oziroma razvojno zaostalemu nerojenemu otroku. Odsotnost bolečine, ki jo mnoge ženske vidijo kot prednost carskega reza, se le prestavi. V večini primerov slabosti prevladajo nad prednostmi in predstavljajo ključna tveganja za nosečnico in otroka. Zato je pomembno dobro pretehtati vse možnosti, temeljito premisliti in zavestno sprejeti odločitev za carski rez.
Bolečina v rani je pri večini žensk akutna približno pet do osem dni, nato pa postopoma popusti in je gibanje spet možno. V operacijski dvorani rano bodisi zašijejo s šivom, ki se resorbira oziroma stopi sam od sebe, bodisi jo oskrbijo s sodobnim lepilom za rane. Po odpustu iz porodnišnice vam bo rano oziroma brazgotino ob vsakem obisku pregledala patronažna medicinska sestra. Če je krasta že odpadla oziroma se je šiv že resorbiral, si lahko brazgotino vsak dan namažete s kakovostnim naravnim negovalnim oljem, ki ima zdravilni učinek in brazgotino ohranja prožno. Pri dolgoročni skrbi za brazgotino pomagajo tudi posebni izdelki iz lekarne, ki sicer niso nujno potrebni, saj so sestavine podobne, primerna pa so tudi različna mazila. Zunanja kožna brazgotina se celi hitreje kot poškodbe notranjih slojev tkiva.
Post-operativna skrb za ženske po carskem rezu se znatno razlikuje od skrbi za bolnike po večji abdominalni operaciji. Navadno post-operativno zdravljenje vključuje stroge omejitve pri izvajanju dejavnosti okrevajočega bolnika. V primeru okrevanja po carskem rezu, pa se od ženske ne pričakuje počitka in se celo zahteva, da bo vse svoje moči vložila v aktivno skrb za svojega novorojenčka. Po carskem rezu potrebujejo matere in otroci veliko dodatne podpore in časa za začetek dojenja. Pred uporabo kakršnekoli oblike farmakološke analgezije morajo biti matere obveščene o možnih neželenih učinkih, ki jih predstavlja analgezija na proces povezovanja in dojenja.
Caeserian Section | Understanding this method of delivery
Čestitamo! Vaš otrok je tu, rodil se je s carskim rezom. Zdaj je čas, da se osredotočite na okrevanje. Ko se otrok rodi, odstranijo posteljico, kirurg pa vam zašije maternico in trebuh. Celoten postopek carskega reza traja približno 40 do 50 minut. Nato vas odpeljejo v sobo za okrevanje, kjer boste počakali, da anestetik preneha delovati. Kontrolirali vam bodo tudi srčni utrip in krvni tlak. Pomembno je, da v tem času ne dvigujete ničesar, kar je težje od vašega otroka, da se lahko rana zaceli. Izogibajte se intenzivni vadbi, pa čeprav je napredek pri dojenju počasen, naj ne obupajo, saj dojenje po CR zahteva včasih več časa, da se vzpostavi.
Če ste pri prvem otroku rodili s carskim rezom, to še ne pomeni, da bo tudi pri naslednjem otroku porod potekal na enak način. Delež carskih rezov se je v zadnjih 30 letih po vsem svetu povečeval, številne razvite države poročajo o deležu carskega reza nad 25 %. Čeprav v zadnjih letih v Sloveniji ne beležimo več tako strmega trenda naraščanja deleža carskih rezov, je na ta način pri nas še vedno rojen več kot vsak peti otrok.
Pri carskem rezu je prvi kožni stik otroka z materjo običajno odložen, otročnica pa se pogosto sooča z bolečino, utrujenostjo, stresom ali celo travmo, zato obstaja večja verjetnost, da bo novorojenček v času materinega okrevanja hranjen z mlečnimi nadomestki. Po carskem rezu sta mati in novorojenček pogosto ločena, pri porodnici pa je večkrat otežena gibljivost zaradi bolečin v predelu operativne rane, zaradi uporabljenih učinkovin pri operaciji pa se lahko počuti slabo. Če se porodnica odloči, da bo po carskem rezu dojila, ji mora to biti omogočeno, saj sam način poroda ne vpliva bistveno na tvorbo ali sestavo mleka. Matere po carskem rezu lahko dojijo enako uspešno kot matere, ki so rodile vaginalno, zato jih je potrebno motivirati in spodbujati. Njihova pozornost zaradi okrevanja po posegu namreč še ne more biti popolnoma usmerjena na novorojenčka, v vzpostavljanje dojenja in navezovanje pa mora takšna otročnica običajno vložiti več truda kot pri vaginalnem porodu.
Dojenje po carskem rezu: Izzivi in rešitve
Carski rez ni ovira za uspešno dojenje. Odvisno od vrste anestezije, ki ste jo dobili, pa se lahko začetek dojenja po carskem rezu včasih nekoliko zamakne, ker sta mama in otrok po operaciji še zaspana. S pristavljanjem začnite takoj, ko otrok začne premikati usta, hkrati pa je pomembno, da ne vi ne vaš otrok glede tega nista pod pritiskom. Telesna bližina ter stik s kožo lahko vam in otroku pomagata predelati izkušnjo poroda s carskim rezom in vzpostaviti ljubečo vez. Pri pristavljanju naj vam kdo pomaga, dokler se glede tega ne boste počutili že bolj sigurne. Po carskem rezu je dojenje udobno v ležečem položaju, z otrokovimi nogami obrnjeni proti vaši glavi. Tako je občutljiva brazgotina izven »območja brcanja« in dobro zaščitena. Če ne morete biti skupaj z otrokom, npr. ker se je rodil prezgodaj ali mora biti v oskrbi na specializiranem pediatričnem oddelku, naj vas čim prej odpeljejo k njemu. Čim prej začnite tudi s črpanjem materinega mleka, da boste vzpodbudili laktacijo. Tudi po odpustu iz bolnišnice si privoščite veliko počitka in bližine z otrokom.
Dojenje po carskem rezu se ne razlikuje bistveno od dojenja po običajnem porodu. Seveda lahko mamica pričakuje, da bo začetek malo počasnejši, saj je CR obsežna abdominalna operacija, ki zahteva čas za okrevanje. Dojenčki, rojeni s carskim rezom, so lahko zaradi učinkov anestetikov bolj letargični (zaspani, manj zainteresirani za dojenje). Včasih lahko traja nekaj dni, da ti povsem izzvenijo, in medtem ima lahko vaš dojenček slabši sesalni refleks.
Lahko stres in bolečine zaradi carskega reza ustavijo tvorbo mleka? Ne, lahko pa upočasnijo in ovirajo t.i. izcejalni refleks, ki omogoča iztekanje mleka iz dojke. Zato je res pomembno, da poskrbimo za kar največje udobje mamice med dojenjem!
Kaj povečuje možnosti za dojenje? Pomembno je podojiti dojenčka takoj, ko je to mogoče, ne le zaradi pomena zgodnjega stika in navezovanja. Sesanje tudi spodbuja krčenje maternice, kar še dodatno prispeva k hitrejšemu okrevanju. Če je anestezija pri carskem rezu epiduralna, se dojenje lahko začne že v operacijski dvorani, na operacijski mizi. Seveda mamica potrebuje izdatno pomoč pri pristavljanju in držanju dojenčka, saj je še priključena na infuzijo. Očka ali medicinska sestra lahko pristavita dojenčka, ležečega na trebuščku, na vaše prsi in ga nežno pomikata k bradavici. Če boste novorojenčka prvič podojile v sobi za okrevanje, ga pristavite tako, da bo zlahka dosegel bradavico. Mogoče boste morali ležati na hrbtu, zato poskrbite, da je dobro podprt in dovolj blizu vas, da zlahka zagrabi bradavico. Ne bodite v zadregi prositi osebja v porodnišnici za pomoč pri tem!
Rooming-in oz. 24-urno sobivanje z dojenčkom tudi po carskem rezu vam omogoča lažje navezovanje na dojenčka in povečuje tudi možnosti za uspešno dojenje. V nekaterih porodnišnicah mamicam v prvih dneh po CR ne omogočajo rooming-ina. Nekatere pa so glede tega bolj prilagodljive. Mamice ugotavljajo, da so bolj pomirjene, če imajo novorojenčka pri sebi. Seveda pa potrebujejo ob tem izdatno pomoč pri pristavljanju in negi. Če v ustanovi to omogočajo, je v tem primeru zelo dobrodošlo, da je z vami v porodnišnici otrokov oče ali kakšen drug član družine in vam pomaga. Pozanimajte se, katere porodnišnice omogočajo rooming-in tudi po CR! Zelo pomembno je tudi, da se izognemo dodajanju mleka po steklenički in dudi, saj to dodatno ovira začetek dojenja. Zato jasno zahtevajte, da vaš dojenček ne dobiva dodatnih tekočin po steklenički, tudi če ne biva z vami!
Kakšni so najboljši položaji za dojenje po CR? V prvih dneh je najbolje, da mamica doji leže. Pri namestitvi naj si pomaga z blazinami, da ji bo udobno. Če je možno, naj leži na boku. Glavo naj ima na blazini in še eno blazino za hrbtom, da lahko nasloni težo telesa nanjo. Dojenček naj leži na boku, lahko na mamini roki, lahko pa tudi na postelji. Pomembno je, da je njegova glava v višini dojke, tako da je mamina bradavica usmerjena malenkost bolj k zgornji ustnici. Med sebe in dojenčkove nogice položimo blazino, da zaščitimo rano po CR pred morebitnim dojenčkovim brcanjem. Kasneje je možno tudi dojenje v sedečem ali polsedečem položaju. Pri tem se bolje obnese stranski bočni položaj (football hold - položaj nogometne žoge), kjer dojenčkovo telo ne leži na maminem trebuhu, temveč pod mamino roko, ki mu podpira glavo, in ob maminem boku oz. na blazini. Lahko pa dojenčka pristavimo v klasičnem položaju in si pri tem znova pomagamo z blazinami, da dojenčkova teža ne pritiska na rano.
Kaj na splošno svetujete materam, ki so imele CR? Mamice, ki vedo, da bodo imele CR, naj se vnaprej pozanimajo, kakšna je praksa v porodnišnici, kjer bodo rodile, glede bivanja po CR. Vprašajo naj, kdaj lahko najprej pristavijo dojenčka k prsim. Če je mogoče, naj izberejo obliko anestezije, pri kateri je ta čas najkrajši. Dogovorijo naj se tudi za možnost sobivanja partnerja ali katere druge osebe, ki jim lahko pomaga pri negi novorojenca in pristavljanju. Tudi po prihodu iz porodnišnice naj si zagotovijo pomoč pri negi novorojenca in gospodinjskih opravilih, saj okrevanje po CR zahteva več časa kot po vaginalnem porodu. Same naj vso svojo energijo in čas posvetijo okrevanju in dojenju! Čeprav se jim zdi, da je napredek pri dojenju počasen, naj ne obupajo, saj dojenje po CR zahteva včasih več časa, da se vzpostavi.
Psihološki vidiki in čustveno okrevanje
Carski rez je lahko za žensko izjemno boleča izkušnja, ki je pogosto povezana z občutkom nenadzora nad svojim porodom in močno zmanjšano samozavestjo. Prav zato je razumljivo, da nekatere ženske svoje srečanje s carskim rezom doživljajo kot hudo psihološko travmo.
Ločevanje matere in otroka po porodu s carskim rezom. V začetku 21. stoletja so ženske, ki so postale matere, takoj po porodu ločili od otrok, te so dan ali več hranili z mlečnimi nadomestki, sladkano vodo ali čaji, matere so učili, da njihovi otroci še nekaj dni po rojstvu ne vidijo in da se prvič nasmehnejo šele po nekaj mesecih, kar bi lahko uporabili kot primere delovanja prevladujočih teorij o otrokovem razvoju in negi. Sprejeta je bila skorajda univerzalna politika ločitve matere in novorojenčka. Gartner et al. (2005) priporočajo, da se telesni stik med materjo in zdravim, donošenim novorojenčkom izvrši takoj po rojstvu in opozarjajo, da se je ločitvi matere in otroka po porodu potrebno izogibati, kolikor je le mogoče. SZO in UNICEF (2009) priporočata, da se telesni stik med materjo in otrokom po carskem rezu izvrši v 30-ih minutah po porodu. Berg in Hungova (2011) sta v svoji raziskavi ugotovila, da je prvi telesni stik med materjo in otrokom po carskem rezu v 20% omogočen že v devetdesetih minutah po rojstvu, v 40% pa je stik med njima omogočen šele v približno štirih urah po rojstvu. Oblasser and Ebner (2008) ugotavljata, da le nekaj manj kot polovica žensk takoj po carskem rezu vidi svojega otroka. Zaradi medicinskih postopkov po carskem rezu je za nekaj ur odložen telesni stik med materjo in otrokom. Ravno zaradi ločitve matere in otroka po carskem rezu ima več kot polovica žensk kasneje težave pri procesu navezovanja. Matere, ki rodijo s carskim rezom, imajo namreč manj izrazit odnos s svojim novorojenčkom in slabše razvijajo pozitivna čustva do otroka takoj po porodu.
Ločevanje otroka in matere ima številne negativne vplive. Bystrova je s sodelavci (2009) v svoji študiji ugotavljala, da ločenost matere in novorojenčka v prvih urah oz. dneh po porodu zavira izražanje materinskega nagona. Fernandez in njegovi sodelavci (2012) pa opozarjajo na povečanje občutka strahu in hudega stresa pri otroku, posledice česar se kažejo tudi še leto dni po rojstvu. Ob prekinitvi stika s staršem namreč otrok doživlja intenziven stres in želi starša priklicati (jok, aktivno iskanje starša), ko pa se starš vrne k otroku, se le-ta pomiri. Bowlby (2002) tako ugotavlja, da je jok in aktivno iskanje skrbnika otrokova naravna reakcija ob izkušnji separacije od primarnega objekta, ki otroku nudi oporo, zaščito in skrb. V primeru, da otroku skrbnik ni dosegljiv in se ne odziva na njegove klice po čustveni in fizični bližini, otrok doživlja intenzivno anksioznost, njegovo vedenje je inhibirano, žalost in obup se lahko stopnjujeta v doživljanje depresije. Pogost, če ne celo stalen telesni stik otroka z materjo, očetom ali sorojenci zmanjšuje stres pri otroku. Kadar otrok ni deležen telesnega stika s skrbnikom ali ljubkovanja, se raven oksitocina v otrokovem telesu zniža, naraste pa vrednost stresnega hormona kortizola. Kljub temu, da ima skupno bivanje otroka in matere številne prednosti pa lahko pretirano poudarjanje povezovanja ob rojstvu staršem, ki so po porodu iz različnih razlogov ločeni od svojega otroka, povzroča nepotrebne skrbi. Če sta mati in otrok takoj po porodu skupaj, resda lažje zgradita odnos, vendar je to mogoče nadomestiti tudi drugače; s kasnejšim povezovanjem in povezovanjem otroka z očetom.
Posttravmatski sindrom. Velika, če ne celo največja življenjska prelomnica za vsakega starša, je zagotovo rojstvo otroka, saj zahteva veliko prilagajanja in predstavlja izziv - ne zgolj na fizični ravni, temveč predvsem na psihični in duhovni. Ocene o posttravmatskem sindromu po porodu, včasih imenovanem tudi porodna travma, so precej neenotne, predpostavlja se, da bi lahko govorili o petih odstotkih žensk, ki po porodu doživijo posttravmatski stres, ki je lahko tudi napovedni dejavnik poporodne depresije. Trenutni podatki kažejo, da se incidenca posttravmatskega stresnega sindroma giblje med 1,5 - 6%. Težave se lahko pojavijo takoj po porodu ali pa šele nekaj mesecev kasneje, če ženska ne dobi ustrezne pomoči. Za posttravmatski stresni sindrom po porodu so značilni podoživljanje posameznih delov poroda, nočne more, tesnoba, hud strah, pretirana skrb zase ali/in za otroka, pretirana podredljivost in občutek hude ranljivosti, napadi joka, jeza, čustvena neobčutljivost, občutek izgube, pomanjkanje zaupanja vase in v materinske sposobnosti ter težave pri povezovanju z otrokom.
Veliko mater, ki okrevajo po carskem rezu, občuti razočaranje, saj imajo občutek, da niso sposobne izvesti vseh načrtov, ki so jih načrtovale ob vrnitvi s svojim otrokom v domače okolje. Kadar je carski rez opravljen v splošni anesteziji, mati ni priča rojstvu svojega otroka, kar nekatere ženske občutijo kot izgubo. Nekatere občutijo strah, razočaranje, jezo ali neuspeh, kar je še posebno izrazito pri ženskah, ki so se pripravljale na aktiven porod in je bil carski rez narejen nepričakovano. Ženske porod s carskim rezom, predvsem urgentnim, doživljajo kot travmatičen dogodek. Ryding in sod. (1997) so v svojo raziskavo vključili 25 žensk po urgentnem carskem rezu. Kar 19 žensk (76%) je svojo izkušnjo poroda označilo kot travmatično, pri 33% žensk so se kasneje pojavili znaki posttravmatskega stresnega sindroma. Možnost za pojav poporodnih duševnih motenj se zato pri ženskah po carskem rezu poveča.
Poporodna otožnost ali “baby blues” je najpogostejša in najmilejša oblika poporodnih duševnih motenj. Pojavi se nekaj dni po porodu in traja približno en teden ali pa samo nekaj ur, nato pa sama od sebe izgine. Pri tej stiski gre za simptome blažje depresivne simptomatike, ki nekatere spominjajo na razpoloženje v času pred menstruacijo: nesposobnost koncentracije, občutljivost, razdražljivost, nenaden jok, jokavost, zmedenost, negotovost, slab spanec, utrujenost po spanju, pomanjkanje energije in volje ter zaskrbljenost. Motnja običajno mine, ko se zopet vzpostavi hormonalno ravnovesje, zato lahko predpostavljamo, da lahko ženska poporodno otožnost prestane z lastnimi močmi, brez zunanje pomoči.
Poporodna depresija. Čebašek Travnik (2006) pravi, da je depresija duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar ne glede na družbeni status, spol, starost ali izobrazbo. Navaja, da je pojav depresije posledica spremenjenega delovanja možganov, do katerega privede splet genetskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Bolezen vpliva tako na te… V čem se dojenje po carskem rezu razlikuje od dojenja po običajnem porodu - tako pri mamici kot dojenčku? Kakšne težave se pojavljajo pri tem?
Splošni nasveti in priprava za prihodnost
Leta 2021 se je v Sloveniji rodilo 18.984 otrok (to je 9 otrok na 1.000 prebivalcev). Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila 29,6 leta, ob rojstvu vseh otrok pa 31,1 leta - te vrednosti so zadnja tri leta nespremenjene. Najpogosteje izbrani imeni sta bili Ema in Filip.
Če je carski rez edina možnost za rojstvo vašega otroka, potem je dobro, da se nanj pripravite. Pred carskim rezom boste prejeli dokument, ki ga boste morali prebrati in podpisati. V tem dokumentu se boste v besedi in sliki seznanil z možnimi tveganji posega. Po carskem rezu, ki je operativni poseg, boste vi in vaš dojenček v porodnišnici deležna izdatne skrbi medicinskega osebja. Spremljali bodo vašo poporodno čiščo, pulz, krvni tlak in vam pregledovali rano. Pregledali bodo tudi vaše dojke in vas spremljali ter svetovali pri dojenju. Spremljali bodo tudi vašega otroka, predvsem če dovolj pije in izloča. Do vas bo prišel fizioterapevt in vas podučil o izvajanju določenih lahkih vaj. Pomembno je tudi normalno delovanje mehurja in redno odvajanje blata. Spodbujali vas bodo, da čim prej kot je mogoče vstanete in greste sami do stranišča. Zdravnik bo pri otroku pozoren tudi na barvo kože. Rahla porumenelost je znak zlatenice, ki je posledica nezrelih in nezadostno delujočih jeter. Po prihodu domov se za mlado mamico svetuje veliko počitka, redna in kakovostna prehrana in dovolj popite tekočine. Priporočljivo je, da partnerja ali nekoga bližnjega že v naprej na to pripravite in ga prosite za vso potrebno pomoč in oporo. Ne pozabite, da bodo po carskem rezu vaše mišice medeničnega dna oslabljene, zato bo vaše gibanje in dvigovanje otroka oteženo.
Otrok se med carskim rezom ni srečal z materino vaginalno in rektalno mikrofloro, zato ima začetni primanjkljaj pri vzpostavitvi ugodnega črevesnega mikrobioma (črevesnih bakterij). Črevesni mikrobiom je izjemno pomemben za izgradnjo učinkovitega imunskega sistema, ki otroku daje ključno zaščito pred zbolevanjem. Potem je potrebno izbrati najbolj kakovostno in prilagojeno mlečno formulo, ki najbolje posnema materino mleko. Pomembno je, da ima primerno vsebnost beljakovin (ki ni previsoka) in da so te kakovostne. Za dojenčke rojene s carskim rezom je pametno izbrati mleko, ki vsebuje ekološke sestavine, saj je tako majhen in nežen organizem še zelo občutljiv. Ko izbirate mlečno formulo za svojega otroka, preverite, da vsebuje naravne mlečnokislinske kulture in pomembne prehranske vlaknine. Ta kombinacija bo poskrbela za hitro vzpostavitev ugodne črevesne mikroflore. Ker dojenček v začetnem obdobju še ne more sam izdelovati omega-3 maščobnih kislin, jih mora nujno pridobiti z mlekom, saj je to v tem obdobju zanj edina hrana. Omega-3 maščobne kisline so ključne za razvoj možganov, živčnih celic in vida. Med pomembnimi vitamini velja vzpostaviti folate, ki naj bodo v obliki, kot je Metafolin®, saj je ta oblika že aktivna in zato na voljo dojenčku takoj.
V času, ko je vaginalno rojen otrok (običajno je to v prvi uri po porodu) že na materinih prsih in je najbolj občutljiv in odziven, je otrok, rojen s carskim rezom, pogosto ločen od matere. Ločitev matere in otroka po carskem rezu je zaradi različnih pregledov in postopkov sicer kratka, vendar zelo vpliva na sproščanje hormonov pri materi in pri otroku. Otrok namreč po carskem rezu ni deležen takšne količine hormonov kot pri vaginalnem porodu, ki bi mu omogočili budnost, pozornost za dojenje in spoznavanje matere. Zaradi tega je lahko oteženo tudi kasnejše vzpostavljanje prvega stika in dojenja. Ugotovljeno je, da dojenčki, ki so ločeni od svoje matere, jočejo več. Svetovna zdravstvena organizacija in številne druge strokovne organizacije priporočajo kožni stik matere in novorojenčka takoj po vaginalnem rojstvu in takoj, ko je mati po carskem rezu budna in odzivna. Stik s kožo na kožo lahko opredelimo kot polaganje golega dojenčka na gole prsi matere. Številne študije dokazujejo, da se s takojšnjim oziroma zgodnjim stikom kože na kožo vzdržuje stabilna temperatura novorojenčkov in zmanjša njihov stres, zmanjša pa se tudi materina bolečina in tesnoba, zato je večja fiziološka stabilnost matere. Večje čustvene dobrobiti matere in novorojenčka vplivajo tudi na lažjo oziroma kakovostnejšo komunikacijo med starši in novorojenčki. Posledično se zmanjša čas do prvega podoja, poveča se pogostost uspešnega dojenja in zmanjša dohranjevanje z umetnim mlekom v porodnišnicah, poveča se navezanost mati-otrok in zadovoljstvo mater ter njihovih partnerjev.