Svetovni teden dojenja vsako leto opozori na izjemen pomen dojenja v prvih mesecih življenja otroka. Raziskava SI.Menu, opravljena v Sloveniji med letoma 2017 in 2018, je pokazala, da večina novorojenčkov v Sloveniji začne s polnim dojenjem, kar 90,2 odstotka. Vendar pa se z naraščajočo starostjo otrok odstotek dojenih dojenčkov hitro zmanjšuje. Povprečno obdobje dojenja v Sloveniji znaša sedem mesecev, čeprav je bila v omenjeni raziskavi zabeležena najdaljša praksa dojenja šestindvajset mesecev. To odpira pomembno vprašanje: kako dolgo naj bi mati dojila svojega otroka?
Trajanje dojenja: Neomejeno z znanostjo, vodeno s potrebami
Dr. Zalka Drglin poudarja, da na podlagi obstoječega znanja ne moremo določiti zgornje starosti, do katere bi bilo priporočljivo zaključiti z dojenjem. Nobenih znanstvenih dokazov ni, ki bi kazali na škodo otrokovemu telesnemu ali duševnemu razvoju zaradi dojenja po prvem letu starosti. Ravno nasprotno, dojenje tudi po prvem letu še vedno nudi pomembno zaščito pred boleznimi. Če se otroci dojijo tudi po prvem letu, je tveganje za obolevanje manjše. Poleg tega zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb po ugodju, varnosti, tolažbi in pomiritvi z dojenjem prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju. Otroci, ki dosežejo primerno neodvisnost v svojem lastnem ritmu, so bolj gotovi vase kot tisti, ki so bili prisiljeni k prezgodnji samostojnosti. Malčki, ki se dojijo, so socialno dobro prilagojeni. Idealen scenarij je, da otrok spontano preraste svojo potrebo po dojenju.
Svetovni teden dojenja, ki poteka v prvem tednu avgusta, poudarja pomen zgodnjega hranjenja dojenčkov. Večina slovenskih mater svoje novorojenčke pristavi k dojkama v prvi uri po porodu, kar je zdravstveno priporočilo. Izključno dojenje se priporoča do šestega meseca starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu se postopoma uvaja gosta hrana, medtem ko mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja traja, dokler to ustreza mami in otroku, lahko pa traja do dveh let ali dlje. »Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto,« pojasnjuje dr. dr. Starši se pogosto srečujejo s predsodki glede dojenja, še posebej po prvem letu. Ti predsodki izhajajo iz oslabljene tradicije dojenja in pomanjkljivih informacij.
Razblinjanje mitov o dojenju po prvem letu
Obstaja več pogostih mitov o dojenju po prvem letu, ki jih je pomembno razbliniti:
Po prvem letu ni od dojenja prav nobene prehranske koristi več.To je napačno. Otrok, ki uživa mešano prehrano, z dojenjem še vedno dobiva dragocena hranila. Materino mleko po prvem letu ne postane bolj vodeno; nasprotno, skozi celotno obdobje dojenja ostaja bogat vir hranil in energije. Mati naj doji na otrokovo izraženo potrebo.
V materinem mleku so le protitelesa, ki dojenčka ščitijo pred okužbami.Čeprav so protitelesa izjemno pomembna za zaščito pred okužbami, materino mleko vsebuje še veliko več. Če sta otrok ali mama izpostavljena novemu mikroorganizmu, v materinem telesu nastajajo zaščitne snovi, ki jih otrok dobi z dojenjem. Vse dotlej, dokler mati otroka doji, to pomaga pri zaščiti pred boleznimi. Vztrajanje pri dojenju po prvem letu zmanjšuje tveganje za obolevanje, raziskave pa kažejo, da so malčki, ki se dojijo, manj pogosto bolni. Z meseci dojenja se povečuje tudi zaščita pred kroničnimi nenalezljivimi obolenji.
Otrok, ki se po prvem letu še doji, se preveč naveže na mamo in to škoduje njegovemu socialnemu razvoju.Nasprotno. Zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb z dojenjem prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju. Otroci, ki dosežejo primerno neodvisnost v svojem ritmu, so bolj gotovi vase. Malčki, ki se dojijo, so socialno dobro prilagojeni. Cilj je, da otrok spontano preraste potrebo po dojenju.
Dojenje malčka ni pogosto in zato ni "normalno".V Sloveniji šele začenjamo z raziskavami o pogostosti dojenja po prvem rojstnem dnevu. Antropološko gledano je za človeško raso "normalno" zaključevanje z dojenjem med dvema letoma in pol in sedmimi leti. Daljše obdobje dojenja se je iz različnih razlogov opuščalo. Letošnji slogan tedna dojenja je "Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo", s čimer NIJZ poudarja, da materino mleko predstavlja vir hranil, zaščite, varnosti in tolažbe, kar prinaša prednosti za zdravje otrok, družin in planeta.
Šest pozitivnih vplivov dojenja v drugem letu starosti:
- Dojenje pomembno ščiti otroka pred okužbami tudi v drugem letu življenja.
- Dalj časa dojeni otroci imajo manjšo verjetnost debelosti v otroštvu in adolescenci.
- Vpliv dojenja na kognitivni razvoj otroka je sorazmeren s skupno količino popitega materinega mleka.
- Leto in več dojenja bistveno zniža tveganje za rak dojke pri materi.
- Dojenje zmanjša tveganje raka na jajčnikih pri materi, sorazmerno z dolžino dojenja.
- Dojenje, daljše od 12 mesecev, zmanjša tveganje za pojav metabolnega sindroma in diabetesa tipa 2 pri materi.
Številne študije potrjujejo pozitiven vpliv daljšega dojenja na zdravje otroka in matere, zato je priporočljivo nadaljevati z dojenjem tudi po prvem letu otrokovega življenja.
Prednosti dojenja za dojenčka in mamo
Osebna izkušnja: Obvladovanje kriz v laktaciji
Primer mame, katere dvomesečni sin je nenadoma kazal znake nezadovoljstva pri dojenju, ponazarja pogoste dvome in strahove, ki jih doživljajo matere. Po odličnem začetku dojenja in dobrem napredovanju sina se je pojavil občutek, da mleka primanjkuje. Ta občutek je pogosto povezan s psihološkimi pritiski in napačnimi informacijami v družbi, ki ustvarjajo nelagodje in nezaupanje v lastne sposobnosti.
Kritično obdobje laktacije je v prvih tednih po porodu, ko se vzpostavi dobro ali slabo dojenje. Če je otrok dobro napredoval, to nedvoumno kaže na dobro vzpostavljeno tvorbo mleka. Krize, ki se pojavijo kasneje, pogosto izvirajo iz napačne interpretacije normalnih sprememb v otrokovem vedenju ali ritmu hranjenja. Na primer, ko se otrok začne dojiti pogosteje, to ni znak pomanjkanja mleka, temveč signal telesu matere, naj pospeši tvorbo mleka, zlasti med poskoki v rasti. Dojenje na 3 ure, kot je bilo nekoč pogosto priporočeno, ni nujno optimalno za dojene otroke, saj se materino mleko prebavi hitreje. Mleko se tvori sproti, ne skladišči se v dojkah kot v posodicah. Pogostejše dojenje pomeni hitrejšo tvorbo in več mleka za otroka v 24 urah. Občutek "praznih" dojk ali njihova mehkoba po prvih tednih ni znak pomanjkanja mleka, temveč normalna posledica vzpostavljene laktacije.
Pomembno je slediti otrokovim potrebam in ne skrbeti zaradi občutka v dojkah ali otrokovega spanja po podoju. Spanec ni merilo zadostne količine mleka; pomembno je spremljanje polulanih in pokakanih pleničk ter otrokovo splošno napredovanje. Če je otrok dobro napredoval in ima dovolj mokrih pleničk, ni razloga za skrb. V takšnih primerih je črpanje mleka pogosto nepotrebno in lahko celo povzroči odvisnost otroka od stekleničke. Najboljša "črpalka" je otrok sam, s pogostim pristavljanjem na zahtevo.
Dojenje po 12. mesecu: Ključ do zdravja in čustvene povezanosti
Še vedno obstajajo pomisleki glede dojenja po prvem letu, zlasti glede otrokovega socialnega razvoja in navezanosti na mater. Vendar pa dojenje po prvem letu še vedno nudi pomembne koristi. Otroci, ki se dojijo dlje, imajo manjšo verjetnost za razvoj debelosti, alergij, astme, sladkorne bolezni tipa 2 in nekaterih vrst raka. Dojenje po 12. mesecu bistveno zniža tveganje za raka dojke in jajčnikov pri materah ter metabolni sindrom.
Primer mame, ki se je soočala z odklanjanjem druge dojke pri svoji dvoinpolmesečni hčerki, je pokazal, da je včasih težava v otrokovem vedenju, ne v pomanjkanju mleka. Nekateri dojenčki se hitro nasitijo z eno dojko, medtem ko drugi potrebujejo obe. Pomembno je prisluhniti otrokovim potrebam in ga ne siliti k dojenju. Dejstvo, da otrok dobro napreduje, ima dovolj mokrih pleničk in je sicer zadovoljen, je ključni pokazatelj, da dobi dovolj mleka. Kričanje pred odvajanjem blata je lahko posledica močnega gastrokolikčnega refleksa, ne nujno lakote.
V primeru dvomov je ključno, da se starši obkrožijo s podporo ljudi, ki jim zaupajo, in se izogibajo tistim, ki dvomijo v njihove sposobnosti. Z zaupanjem v lastne sposobnosti in sledenjem otrokovim potrebam je mogoče uspešno nadaljevati z dojenjem, ki je več kot le prehrana - je temelj zdravja, varnosti in čustvene povezanosti med materjo in otrokom.