Dojenje je naraven proces, ki pa ga lahko včasih zaznamujejo izzivi. Ena izmed ključnih komponent za uspešno in udobno dojenje, tako za mamico kot za dojenčka, je pravilna izbira in uporaba položaja med hranjenjem. Različni položaji nudijo različne prednosti in se prilagajajo specifičnim potrebam in situacijam. Z razumevanjem teh položajev lahko bistveno izboljšamo izkušnjo dojenja, preprečimo nelagodje in bolečine ter zagotovimo, da dojenček dobi optimalno količino hranil.
Priprava na dojenje: Udobje in pravilen pristop
Preden se posvetimo specifičnim položajem, je pomembno poudariti nekaj osnovnih načel. Pred dojenjem se je priporočljivo udobno namestiti. Ključno je, da je otrokovo telo popolnoma obrnjeno k vašemu telesu, medtem ko so njegova usta v višini bradavice. S prosto roko objamete dojko tako, da so vaši prsti pod dojko in stran od bradavičnega kolobarja, palec pa nad njim. Ta prijem omogoča lažje pristavljanje otroka na dojko.
Najpomembnejši trenutek pri pristavljanju je, da otrok zajame bradavico s široko odprtimi usti, kot da bi zazehal. V tem trenutku otroka pritisnete k dojki. Pomembno je, da ne prinašamo dojke k otroku, ampak otroka k dojki. Če otrok bradavice ni pravilno zagrabil in čutite izrazito bolečino, položite čist prst med otrokov ustni kot in bradavični kolobar ter ga nežno pritisnite proti dojki, da otrok popusti, nato pa postopek pristavljanja ponovite. Položaj otrokovih ust lahko popravite tudi med samim dojenjem, tako da otroka bolj čvrsto privijete k svojemu telesu ali mu nežno pritisnete na brado. To je še posebej priporočljivo pri nemirnih otrocih, ki nimajo dovolj motivacije za dojenje.
Različni položaji za različne potrebe
Obstaja vrsta položajev, v katerih lahko dojite svojega otroka. Ni nujno, da poznate vse, saj bosta sčasoma z otrokom ugotovila, kateri položaj vama najbolj ustreza. Glavno vodilo pri izbiri položaja je vaše udobje in možnost, da se otrok dobro pristavi na dojko.
Položaj nogometne žoge (ameriški nogomet)
Ta položaj se imenuje po podobnosti s prijemom ovalne žoge pri ameriškem nogometu, ki jo igralec drži v značilnem položaju pod pazduho. Otrok leži v vašem naročju na blazini z glavico pred dojko, telo pa je ob vašem boku, z nožicami za hrbtom. Z dlanjo držite otrokovo glavico, v pregibu komolca pa otrokovo telo. Ta položaj vam omogoča dober pregled nad otrokovimi usti. Položaj nogometne žoge je zelo udoben za mamice po carskem rezu, saj zmanjša pritisk na trebuh, ali za mamice z večjimi dojkami.
Biološki položaj (položaj kenguruja)
Pri biološkem položaju ležite na hrbtu. Hrbet si podložite z blazinami, da boste v sproščenem polsedečem položaju. Otroka položite s trebuščkom na vaše telo, njegova glava naj bo v višini dojke, obraz pa v bližini prsne bradavice. Večina otrok se je v takem položaju sposobna sama pristaviti na dojko. Priporočljivo je, da v začetku pristavljate golega otroka na vašo kožo (oblečen naj ima samo pleničko), s čimer mu omogočite tudi stik kože na kožo. Biološki položaj je enostaven in hitro izvedljiv, omogoča vam tudi počitek med dojenjem. Dojenje v tem položaju je možno takoj po porodu in je ugoden tudi za dojenje po carskem rezu. Ko novorojenčka takoj po rojstvu položimo na mamina prsa, se bo zmožen sam dokopati do njih in se podojiti. Vsi strokovnjaki priporočajo, da mamica doji na pobudo dojenčka, zaradi tega lahko pride tudi kak dan, predvsem, ko bo imel otrok poskok v rasti, ko se bo dojenček želel ves čas dojiti.
Položaj zibelke (klasični sedeči položaj)
Dojenje sede je lahko ugodno in udobno že prve dni po porodu, pogosteje pa po prvih tednih dojenja. Sedite lahko na stolu, fotelju, kavču, klopi, postelji, ležalniku ali počivalniku. Pomembno je, da vam je udobno. Hrbet naj bo podprt, noge na opori, prav tako je dobra in potrebna podpora za roke. Sedeči položaj z blazinami je enak kot pri položaju zibelke. V tem položaju dojenček leži vzdolž vašega telesa, s trebuščkom obrnjen proti maminem, glava je v pregibu maminega komolca, z roko pa podpira njegovo telo. Ta položaj je odličen, ko se dojenje že vzpostavi, saj zagotavlja bližino in stabilnost. Pri tem položaju boste potrebovali sedež in blazino za dojenje. Ko se usedete, se naslonite nazaj, okrog pasu si dajte blazino za dojenje. Nato na blazino za dojenje položite dojenčka, obrnjenega s trebuhom proti sebi. Dojenčka držite oziroma podprite s tisto roko, na kateri strani ga boste dojili (desna dojka, desna roka in obratno).
Položaj navzkrižne zibelke (kontra zibka)
Ta položaj je podoben klasičnemu sedečemu položaju "zibka", priporoča pa se pri dojenju dojenčkov, ki imajo težave z mišičnim tonusom ali pri tistih, ki potrebujejo več pomoči pri pravilnem pristavljanju. Dojenčka položimo počez. Dojenčka, obrnjenega k sebi, položimo na blazino pred sabo v ležeč položaj. Z eno roko ga držimo in podpiramo, z drugo roko, ki je na tisti strani, na kateri dojki bomo dojili, pa podpiramo dojko (desna dojka, desna roka in obratno). Ko se dojenček globoko pristavi na kolobar bradavice, lahko mama roki preprime in se udobno namesti v klasično zibelko. Ta položaj omogoča več nadzora nad pristavljanjem in je zato zelo priporočljiv za novorojenčke.
Položaj in pritrditev med dojenjem
Ležeči položaj na boku
V tem položaju ležita dojenček in mama na boku, obrnjena drug proti drugemu, s trebuhi se dotikata. Ta položaj omogoča sprostitev in udobno dojenje predvsem ponoči. Za udobje in varnost lahko dojenčka založite z blazinami po celotni dolžini hrbtenice, mama pa naj sebe z blazinami podpre v predelu lopatic in medenice. Običajno je to položaj, ki je najpogostejši takoj po porodu, še posebej, če je bil porod s carskim rezom ali epiziotomijo, saj ne ustvarja pritiska na trebuh in je izredno udoben.
Položaj za dojenje sede (splošno)
Mamice se pogosto sprašujete, ali obstaja najboljši položaj za dojenje in ali je kaj narobe, če dojite le v enem samem položaju. Ravno tako kot drugi sesalci, se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje pri človeku priučena spretnost. V mnogih primerih spontano vse steče samo od sebe, ni pa pravilo. Človeški mladički fizično niso tako razviti in močni kot mladiči drugih sesalcev, torej potrebujejo materino pomoč. Če v naročje dobimo vznemirjenega dojenčka, ga pogosto instinktivno stisnemo k sebi v navpičnem položaju, tako da se nas dotika s trebuščkom, medtem ko z eno roko podpiramo ritko oziroma nogice, z drugo pa hrbet oziroma glavico. Pogosto opazimo, da se dojenček najprej stisne k nam, potem rahlo dvigne glavico ali jo nagne nekoliko nazaj, da se orientira, kje na materinem telesu je, in začne iskati prsi. Če bi se dojenček rad dojil, začne premikati glavico sem in tja proti prsim. Nekateri strokovnjaki menijo, da jokajočega novorojenčka s tem, ko ga najprej dvignemo in potem namestimo vodoravno v naročje v položaj za dojenje, tako da je glavica pri dojki, nogice pa gledajo v nasprotno stran, dejansko zmedemo. Če je dojenček v biološkem položaju, torej leži na materi tako, da s trebuščkom leži na njej in se lahko doji, se pri otroku zbudi več kot deset instinktov po dojenju.
Razumevanje otrokovih navad pri sesanju
Otroci se že v dobi novorojenčka razlikujejo med seboj in kažejo značajske posebnosti, ki so zelo opazne tudi pri načinu sesanja. V izogib nejevolji in težavam je potrebno te značilnosti prepoznati, jih upoštevati in se jim prilagoditi.
- Marljiva čebelica: Otrok, ki močno zagrabi bradavico in krepko sesa, dokler ni sit.
- Razburljiv otrok: Pri sesanju zelo hiti. Zaradi tega mu bradavica uhaja iz ust. Namesto da bi se potrudil in jo znova poiskal, začne jokati.
- Obotavljiv otrok: Prve dni po rojstvu ga je težko pripraviti, da bi sesal.
- Poskušalec: Bradavico sicer zagrabi, potegne malo mleka in ga preizkuša.
- Počivač: Otrok, ki nekaj minut lepo sesa, potem pa počiva. Po krajšem počitku ga mati ponovno vzpodbudi k sesanju. To je najpogostejši vzorec sesanja.
Pomembnost blazine za dojenje
Blazina za dojenje je nepogrešljiv pripomoček, ki lahko bistveno olajša proces dojenja. Njena uporaba pomaga, da so otrokova usta v višini dojke, kar olajša pravilno pristavljanje. Blazina zagotavlja podporo tako za mamico kot za otroka, razbremeni mamico v rokah, vratu in hrbtenici, kar ji omogoča več svobode in lažji nadzor nad položajem otroka. Blazine za dojenje so zelo uporabne tudi pri hranjenju po steklenički ali za crkljanje.
Prilagajanje položajev glede na potrebe
Položaje je smiselno preskušati in med njimi kolobariti, kadar mamica ali dojenček čutita nelagodje (npr. bolečina v hrbtu ali bradavicah), dojenček ne sesa učinkovito (npr. hitro zadrema), kadar ima mamica zamašene vode ali mastitis, če so bradavice poškodovane (sprememba pritiska in sesanje v drugem položaju lahko zmanjša bolečino in omogoči celjenje, vendar pa je zelo pomembno, da je v vsakem položaju dojenček pravilno pristavljen), če je otrok prezgodaj rojen, ima slab mišični tonus ali refluks (takrat naj mamica izbere položaj, ki dojenčku omogoča več podpore). Tudi če mamica ali dojenček nimata težav, je dobro položaje redno menjavati, prav tako dojki med sabo, saj to spodbuja otrokove motorične in senzorične sposobnosti. Položaje je tako smiselno uporabljati glede na situacijo, počutje in dojenčkove odzive.
Ključ do uspešnega dojenja: Udobje, sprostitev in pravilno pristavljanje
Za uspešno dojenje sta ključnega pomena mir in udobje. Zato si mamica pomaga z nasveti strokovnjakov in pripomočki, ki ji nudijo udobje, kot je vsekakor v prvi vrsti blazina za dojenje. Pravilno pristavljanje je zelo pomembno, da pri dojenju ne pride do poškodbe bradavic, bolečin ter da dojenček pride do zadostne količine mleka in z dojenjem spodbuja tvorbo mleka. Če ima otrok težave s prisesavanjem, poskusite spremeniti položaj dojenja ali mu ponudite dojko, preden postane preveč lačen in razdražen. Vedno poiščite pomoč strokovnjaka ali svetovalke za dojenje, če težave trajajo dlje časa, se poslabšajo ali vas močno izčrpavajo. Dojenje je lahko izziv, a z ustrezno podporo in pravimi informacijami je večino težav mogoče premagati.